Blow, baby, blow!
Malce vetra pa tudi ne bi bilo za odmet …
To soboto nam je Tomaž Mastnak v premislek ponudil očarljivo kolumno v kateri, naj povzamemo, nam razloži, da protesti, ki te dni potekajo v Iranu, niso nič drugega kot zarota tajnih služb Zlega Zahoda. Malo so posredi tudi frakcijski boji med različnimi koščki iranskega vrha. Vsekakor je iranski narod zaveden, mi, zahodnjaki, pa ne razumemo Irana, jasno.
Že res, da verjetno ameriške tajne službe v Iranu ne stojijo križem rok, v nasprotnem primeru bi jih veljalo kar razpustiti. Že res, da je šlo pri vsem skupaj nemara najprej za interni pretep, za to, kako podstaviti nogo novopovzpetnikom iz kroga okrog Ahmadinedžada, ki so v preteklih letih - ne tako nepodobno kakšnemu dogajanju tu okrog - gradili novo elito Irana, kar je starim fantom šlo precej na kurac.
Vsekakor jako zabava dejstvo, da Tomaž zavzame točno enako pozicijo, kot jo rade zavzamejo njemu tako odvratne ZDA: jasno, ljudstva po svetu - v primeru ZDA se lahko ozremo na njihovo priljubljeno eksperimentalno dvorišče, denimo v Čile, El Salvador ali Nikaragvo - nimajo pojma, kako se spodobi živeti in katerim malikom se klanjati, zato jih velja podučiti. ZDA storijo to s kakšnim manjšim pučem. Tomaž pač Irance poduči s peresom. In simpatizira z državno oblastjo Irana.
Bedak.
Nikakor namreč ne moremo - tako kot Tomaž nonšalantno stori - mimo tega, da lep kos Irana pravi, dost mam!; da je lepo število Irancev šlo na ulice in da se je tu in tam kdo pustil tudi ustreliti za malenkost svobode.
Pred nekom, ki je pripravljen na takšno žrtev, gre le spoštljivo skloniti glavo. Še prav posebej jo lahko sklonimo mevžasti in razvajeni zahodnjaki, ki ne premoremo prav mnogo več svobode od kakšnega Iranca, le malce drugače smo nesvobodni.
Noja, lahko pa po mili volji pisunimo in čvekamo, ne da bi nas kdo s palico udaril po prstih …
Danny (oni z zvezdami): mene iz časnika Finance pogosto pokličejo …
No, dobro, da vemo, od kod jim njihove analize …
Te dni lahko opazujemo, koliko točno novih stvari nam zmore ponuditi slovenska politika.
Gregor, denimo, ki je obljubljal novo, je zamudil krasno priložnost, da bi pokazal kaj zares novega.
(Mimogrede, s tem se je pokazal kot zares neverjeten šarlatan. Najprej se zlaže, ko bi bilo čisto dovolj, da bi rekel kaj vas briga, potem ga dobijo, nakar se vleče ven kot popoln amater in za konec ne naredi očitne poteze, ki bi mu dala upper hand nad raznimi grimsi. Brezveznik. Zares.)
Vseeno pa so nam zares pokazali nekaj, česar na takozvani levici še nismo videli.
Bogdan in Ivo sta do onemoglosti ponavljala, kako bi onadva ravno tako. Lagala, namreč. Irma - zares jako zgovorna in čustvena dama - pa nam je postregla s srce drapajučim govorom o neznosni notranji bolečini, ki je Gregorja bojda trgala na dvoje ob vsej tej zadevi. Niti sence dvoma o šefu.
Hja, Zares je zares neverjeten. Pripeljali so nam levega Janšo.
Dobili smo čisto zaresen kult. Čakamo, da jih najdejo v oranžnih trenerkah, s črno-belimi najkicami na nogah …
Tanjin stolpič je prvi inteligentni zapis na temo ministra Gregorja. V njem ni nič preveč in nič ne manjka, pove prav vse, kar je potrebno povedati, in pljune na vse, na kar je potrebno pljuniti.
Zmagali so vsi.
Dobro.
Še prav posebej me veseli za Nekdaj Prvega Janeza, ta zna biti še prav posebej sore loser.
Draga brav … erm … butla!
Partija vama je pripravila podrobna navodila kako pravilno voliti (v teoriji vama je itak jasno, kaj obkrožit, kne? no, zdaj so tu še praktična for-dummies navodila, da ne bosta morebiti zajebala!) neposredno iz ust vse prosojne Eve.
A bi jo nekdo zalil v temelje kakšnega stadiona, prosim?
Med Slakovim banalnim bevskanjem gledajoč smešne škrice, ki bi za nas radi šli v Evropo, postane človeku kristalno jasno, kaj slovenski narod potrebuje. Okupatorja, seveda.
Mimogrede, naj nekdo vendar oklofuta Kacina, za božjo voljo!
Gregor je lagal. In zdaj si jemlje čas za premislek.
Edino možnost to save his face, takojšen odstop, je očitno zamudil.
Zamudil je tudi Lepi Borut, ki bi moral zahtevati njegov odstop, ko Gregor že ni imel toliko jajc, da bi to storil sam.
Noja, tale vlada tako ali tako ves čas zamuja, kne?
Bing? Adejtenomir. Vseznali stric je še vedno z naskokom prvi.
Požvečite brisačo ali pa odlaufajte en krog s kakšno palico v roki, kar vam je že ljubše …
Vsem, ki so verjeli ali celo še vedno verjamejo, da jih bo Čudežni Zamorc odrešil vseh tegob tega sveta, lahko končno mirne vesti rečem: bedaki!
Zamorc nam je te dni povedal (o pravu in ostalih postranskih rečeh iz ameriške ustave):
Too often, we set those principles aside …
(vir; pokazal je Jure)
Noja, hvala bogu, da jih je ob stran postavil že nekdo pred njim, mu je bil vsaj trud prihranjen. Raba prve osebe pa je vseeno na mestu, saj Zamorc niti pod razno ne razmišlja o tem, da bi te principe postavil tja, kamor spadajo.
Najprej, že pred časom, je povedal, da so ljudi mučili, da pa se zato ne bo nikomur nič zgodilo.
Zadnja Zamorčeva blaznost pa je ideja, da bi ljudi zaprli zaradi reči, ki bi jih morebiti storili. Ne tako nepodobno Jurčku pred njim. Pravzaprav še malce bolj čudaško. Ampak … Yes he can! Kne?
(vir je isti)
(Tega, da pumpa davkoplačevalski denar v žive mrtvece, ki bi že davno morali biti mrhovina in potem kompost - od avtomobilske industrije do bank -, mu niti ne bomo preveč zamerili. To tako ali tako počnejo vsi.)