He’s such a piece of shit!
Hja, res je drek, tale Bono. Vizionarji so to vedeli že pred dvema sezonama.
If only greed and ignorance could sequester carbon, Bono could FINALLY save the planet
— Cory Doctorow
Save the whales!
Brez dvoma bo pomagalo, da iz njihovih gonad ne bodo izdelovali avtomobilskih prevlek: Armoured car without penis! Save the whales!
He’s back, too, …
… and also with a bang.
Nemara je možaka spet klicala gora: verjetno bi bilo zanj najbolje, če bi oglušel.
Noja, želimo srečen in predvsem živ povratek v dolino …
He’s back …
… with a bang!
Krasn. Že vem, kaj bom prihodnji teden prebiral v bonaci srednje Dalmacije …
(mimogrede, mar ste vedeli, da so po veleliteratu in veleheroju slovenske polpretekle zgodovine poimenovali reko?)
Waging war – the Italian way
Zmagovalci obeh svetovnih vojn bojda v Afganistanskih gorah preizkušajo nove, tržne metode vojskovanja.
Novakuhinja
Familija Novak lepo ilustrira – naj si sposodim znani rek, da je hrana preveč pomembna, da bi jo prepustili ženskam -, da hrane nikakor ne gre prepustiti hohštapleraju. Če bi jo, bi nikdar ne okusili česarkoli zunaj dobro določenih hohštaplerskih predalov in bi, denimo, celo življenje pohali zgolj teleta. Pravzaprav bi bilo nemara bolje – primerjavši damo in gospoda -, ako bi jo v primeru Novakovih prepustili ženskam.
Ako ne morete brez kuharske opore v sliki in besedi, ostanite raje pri Napotu. Bolje bo dišalo, pa še ceneje bo.
Smo pa navdušeni nad podatkom, da je Lukova mama odraščala med sardoni.
O kulturnih razlikah
Komaj se vrnem iz prijetnih balkanskih deželá – iz zibelke evropske civilizacije, kjer sta dva pasova namenjena trem vzporednim avtomobilom; kjer so semaforji bolj namig kot pa resna, upoštevanja vredna prometna signalizacija; kjer se parkira na ulici, po potrebi tudi na voznem pasu, pa zato nihče ne teži in je še vedno dovolj prostora za vse; kjer je navada metati sidra eno prek drugega pa se zjutraj s sosedove strani dvignjeno odpravi z zamahom roke in ležernim taklemamo presidranjem; kjer se kadi ves čas in povsod -, nemudoma doživim blag kulturni šok, ko zavijem po elementarni proviant v Mercator in se čudim vsem tem poštirkanim, rahlo kvadratnim ljudem in kvadratno parkiranim avtomobilom.
Ni kaj, dobrega se človek hitro navadi. Prilagajanje bo naporno, si mislim.
Hja, hudič pa ima rad mlade in ravno, ko sem se že malce sprijaznil z vso to kvadratnostjo, mi priljubljena nadinformativna oddaja sporoči, da bi neko krdelo ljudi rado iz kajenja v varnem in toplem zavetju človekovega brloga naredilo prekršek, s katerim bi lahko vsi na veliko zajebavali sosede, ki jih ne marajo.
Ojebemti! Kvadratna je tudi vsebina glav.
Fašistični dami, ki je navdušeno razlagala o smotrnosti tega početja velja sporočiti, da nas nekatere moti tudi neumnost in da bi njo samo veljalo temu ustrezno prepovedati. Evtanazija ftw!
Sicer pa … verjamem, da vsakič, ko bi kdo rad še malo omejil kajenje, god kills a kitten: kje je zdaj Jadranka Juras?
Pomembna zmaga mednarodnih sil
Priljubljena zabavno-informativna oddaja je danes s kratkim prispevkom o afganistanskih volitvah in modro umirjenim komentarjem vojnega poročevalca Valentina Areha uvedla nosilno temo o varnosti afganistanskih cest. Bojda je Afganistan ena prometno varnejših dežel, vozniki pa se držijo omejitev hitrosti v naseljih. Tudi pijanih voznikov ni.
Bravo.
Temna stran televizije
Temna stran meseca bi bila prav prijetna radijska oddaja.
Mi
No, če smo poprej z navdušenjem pokazali na irsko bogaboječnost, lahko tokrat zaploskamo njihovim sosedom, katerih minister za otročad bi rad problematične familije postavil pod budno oko države. Država pa ja ve, kaj je dobro za človeka, kne?
Morebiti res ni dobro, če so ljudje preveč načitani …
As a blasphemer, you are to be stoned to death!
Irci so res fejst narod, že od nekdaj pripravljen na obrambo vere.
Wanted!
Prva Priležnica™ – priznajmo, res pogreša tisti osnovni filing, kje pustiti kolo in kako ga zaklen … erm … prikleniti – je danes ostala brez kolesa …
… po drugi strani pa ji je ostal majhen spominček, ki ga navdušeno delim z Vama, cenjena bravca …
… simpatičnega viškega mulca, ki si je res vzel čas za to operacijo, pa toplo pozdravljava: ako bi ga kdo – generično-čefurski drži in opravi ter velekvalitetnemu posnetku navkljub – prepoznal, naj mu prenese pozdrav. 
(pod črto pa pošiljam tisoč poljubčkov še vsem dosedanjim notranjim ministrom – in aktualni ministrici, seveda! – ter šefom policij, slovenske vobče, ljubljanske in viške pa še prav posebej: to, da se trije mulci v marici uspejo prikazat že po dobri uri in pol, je res dosežek brez primere; saj ne, da bi človek pričakoval kakšen poseben uspeh ali pomoč z njihove strani, ampak ura in pol čakanja … Italije vredno …)
Collateral
Ob obisku njenega veličanstva Elizabete II., kraljice Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Jamajke, Barbadosa, Bahamov, Grenade, Papue Nove Gvineje, Solomonovih otokov, Tuvaluja, St. Lucije, St. Vincenta in Grenadinov, Belizeja, Antigue in Barbude ter St. Kittsa in Nevisa, za nameček pa še šefice Commonwealtha, vrhovne poglavarke anglikanske cerkve, vojvodinje Normandije in tako dalje in tako naprej, moremo opazovati več zanimivih pojavov.
Prvi, vseprisotni pojav – sam ga sicer umeščam med naravne nesreče! – je neogibna Jera L-M-Cvikl.
Drugi pojav je bila rdeče-roza Marjetica Ana Rudolf Rupel, ki ji je bilo tokrat prihranjeno prerivanje in vrivanje.
Za tretji pojav štejemo – lo-and-behold! – spodobno oblečeno partnerko predsednika vlade.
Na koncu pa nikakor ne smemo poudariti neverjetne priložnosti opazovanja na kup zbranih delcev in antidelcev, ki se začuda niso izničili: Precednik Türk, minister za lastno zaposlovanje, odprta pisma in zdrahe, doktor Dimitrij Rupel, Prvi Janez, Župan Zoki, Zarotnik Milan, Klevetalec Premierov Milan-M … Navkljub temu, da jih je sila večerje vse po vrsti pritegnila na Brdo, so vsi še z nami, ohranili so naboj, spin, barvo … Le Prvi Janez se nam je spet malce potožil, da bi Precednik lahko povabil koga od odhajajočih izvršnih oblastnikov več. Noja, noja, že Dimitrija, ki s sabo vozi svoj ego, je več kot dovolj za manjšo dvorano, mar ne, če pa zraven denemo še Marjetico, ugotovimo, da so Janezove lamentacije – kot ponavadi – pretirane.
Nad Betko Drugo in njeno združevalno močjo velja biti zategadelj zgolj in le navdušen: Rule Britannia! Britannia rule the waves!
Posvojite vojaka!
Slišim, da naj bi država vojakom in policistom plačala pot v Lurd.
Srečo Dragoš je ob tem ves zgrožen in kar nekaj blebeče o sedmem členu ustave.
Jaz, davkoplačevalec, po drugi strani podpiram to idejo. Moj denar se tako ali tako troši za kup bizarnosti in še najmanj škodljivo se mi zdi, če prispevam tistega pol evra, da gresta vojak in policist v Lurd. Meni se zdi to ljubko. Ljubko bizarno.
S prvo priležnico pa predlagava, da se pri samem postopku uvede malce več preglednosti. Naj si vsak državljan na spletu izbere svojega vojaka ali policista, ki ga bo poslal v Lurd. Če lahko posvojimo pingvine in delfine in predadolescentne šivalce Nike majčk, zakaj bi ne posvojili svojega policista?
Sinteza šnicla
PETA1 ponuja okrogel milijon zelenih listkov tistemu, ki spaca skupaj umetno meso.
Heh, milijon dolarjev zasluži šele tisti, ki sestavi umetni šnicel, ki ima okus po pravi mrtvi kravi – zgolj to, da zažgan oddaja enak spekter svetlobe kot pravo meso, ne zadošča! (Mimogrede, če ima okus po šniclu, ki je teden dni ležal v olivnem olju, po enem samem dnevu, sam pristavim še kakšnega tisočaka čez…)
Vendar: kako pa naj omenjena čreda2 to slednje presodi…
1 žal, gre za čudake, ki se družijo pod imenom People for the Ethic Treatment of Animals, ne pa za posvečeno združbo, katere kratica se razvije v People Eating Tasty Animals.
2 pun intended, cenjeni toberoči vegetarijanci, pun intended by all means…
Iskanje
Nedavno:
- Centrifuzija: Meni se sploh ne zdi tako preprost recept. Kaj je prednost kuhanja? A ni dovolj, da se malo popražijo...
- jaKa: better late than never: za filtrirno mašinerijo tu je bil dovolj pregrešno janšističen butast nick in butast...
- ˘°˛˛`˙´: Oprosti za heretično vprašanje, ampak ali bi lahko prosim obrazložil nevednežu, kaj je tako hudo pregrešno...
- pprt: Če je to še bilo za pričakovati od naših F571 polpismenih rdečetalibanskih pisunov, sem pa toliko bolj...
- jaKa: heh, napo, angleži pravijo gentlemen don’t sail to wind.
Teme
- Aforizmične
- Anketne
- Bizarke
- Jadralske
- Kr neki
- Medijske
- Monotono naraščajoča funkcija
- Najlepše viže
- Odbor za družbeno-politično primernost
- Patnja
- Pet minut za kulturo
- Popotne
- Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali
- Radiranje
- Računala
- Službene
- Trači
- Vpogledne
- Vzgojno-izobraževalne
- Z veliko žlico
Preteklo
- October 2012 (1)
- May 2012 (1)
- November 2011 (1)
- October 2011 (1)
- September 2011 (1)
- July 2011 (2)
- May 2011 (3)
- March 2011 (2)
- January 2011 (1)
- November 2010 (1)
- October 2010 (3)
- September 2010 (1)