Vsake toliko napišem kakšno reč v teh odurnih tehnologijah, ki so popularne na spletu. Most notably: Scala, Java in Postgresql v ozadju, HTML5 in JavaScript spredaj. In potem rabim kakšno mesto, kjer lahko to potestiram. Primerno mesto je tole truplo bloga.
Tokrat predstavljam Tracktor, lušten hack za vizualizacijo poti.
Takole je bil videti finalni match na slovenskem odprtem prvenstvu v jadralskem dvobojevanju
Dva Firsta 35, čudovita posadka, vroče sonce, vsaj dvanajst, trinajst vozlov vetra vsak dan, kakšen poteg tja do dvajsetih, dobra hrana in hladno pivo. Najlepši prvi maj na morju v zadnjih desetih letih.
Pot.
Drugi časi so.
So pa tudi invariante. Lahen zgodnje jesenski veter, bodisi z juga ali pa maestral, tam okrog desetih vozlov. Pa nežno plivkanje vala ob modri bok tristoštiridesetke v samotni uvali ob prvem mraku, prijetna utesnjenost sprednje kabine, jesenska vlaga na krovu ob zori.
Pot je bila kratka. A opravljena skoraj izključno na obnovljive vire …
Poglej celotno pot na večjem zemljevidu
… in v dobri družbi. In za to vendar gre, kne?
SS18, ki sliši na ime Gaea+, triple-X-rated posadka, 18-20 kt S-SW vetra, nova jadra in milijon jebenih trebušnjakov. Dinghy sailing at its best. 
… tja do trideset vozlov, kakšen puf tudi čez, pa zgleden severozahodnik, ne dosti šibkejši, pa dan lahnega juga, čez dvajset mu ni zneslo, in za konec še ornk lebičada, tja proti štiridesetim je bíla po utrujenih mornarjih in zraven ihtavo zlivala na glave in čez premec že kar neprijetne količine vode. A smer nam je, razen po obratu južne punte Pašmana prvega večera in kratkega odseka med Biševim in Viško luko, prizanesla z orco: gentlemen don’t sail to wind, kaj čmo …
Takole je šla pot …
… tole pa jo povzame …
Krasn!
Včeraj je v ~30 vozlih burje padel jambor na še toplem, sveže predstavljenem Elanu 350.
Epic fail!
Ih, res je še zgodaj, po drugi strani pa je pomlad že skoraj tu. Pejmo.
Po današnji predstavi – pred štartom sem se ob švohotnem vetru še smejal, češ, Larry, spet boš popušil -, lahko rečem le an-fakin-belivabl!
Kapo dol. Tako za krilo kot za ljubko predštartno taktično potezo. Točno tisto, ki jo bojda vsi trenirajo, nihče pa zares noče narest. Res pa se je izkazalo, da je bila čisto odveč.
Omočit noge v Ohridsko jezero, pošnofat Meteoro, nato pa v Lefkasu s Prvo Priležnico™ odvezat barko in pustit jonskemu maestralu, da naju pelje pogledat kam vendar se je vračal Odisej in zakaj hudiča si je Ari ravno tu kupil otok ali dva.
