Kaj kaže k meni

Posted by jaKa on June 30th, 2005 — in Računala

Ravnokar sem pogledal tomesečno poročilo o stanju in delovanju spletnega strežnika na tejle mašini: prav zanimivo, kateri iskalni nizi pripeljejo ljudi do mojih strani…

Tile:

1 	8 	15.38% 	orkestar agusevi
2 	7 	13.46% 	misli
3 	4 	7.69% 	maptech bsb 4 hack
4 	2 	3.85% 	brez hlačk
5 	2 	3.85% 	defloracija
6 	2 	3.85% 	jaka
7 	2 	3.85% 	maščevanje sitha
8 	2 	3.85% 	misli za rojstni dan
9 	2 	3.85% 	najnižja točka
10 	2 	3.85% 	rovinj photos
11 	2 	3.85% 	sempron
12 	2 	3.85% 	sempron 2200
13 	2 	3.85% 	sempron 2200%2b-
14 	2 	3.85% 	viewer kap maps
15 	2 	3.85% 	wroclaw blog
16 	1 	1.92% 	fish homeunix
17 	1 	1.92% 	fish.homeunix
18 	1 	1.92% 	img_1004
19 	1 	1.92% 	jaka mocnik
20 	1 	1.92% 	jaka močnik activetools

Brez hlačk?! Defloracija?! Od kod vendar?

May the force be with Labour

Posted by jaKa on June 30th, 2005 — in Odbor za družbeno-politično primernost

Angleški parlament po novem vsebuje tudi prvega Jedija. Jamieja Reeda, laburista. Njegov govor, v katerem oznani pripadnost redu Jedijev je tule. Na strani poiščite besedo Jedi.

Bizarno? Heh, zdaj mi je šele jasno domače stanje: Rupel went over to the dark side! ;)

Odbor za doček

Posted by jaKa on June 29th, 2005 — in Popotne

Ni kaj reči: slika (ali dve) pove več kot tisoč besed.

The what way?

Posted by jaKa on June 28th, 2005 — in Vzgojno-izobraževalne

Tole je pa še neprimerno hujše od časov, ko sem jaz zbiral številke v indeksu – naj neskromno pripomnim, da je povprečje šlo zgledno čez devet – na FRIju. In jaz sem se bojeval s stricem Virantom, ne pa z neprimerno bolj pohlevnim Zimicem, ki verjetno dandanes predava PSS…

In zapovrh so jim analizo skrčili na eno leto, baje, da je Kodkova ostrina otopela, pri APSu študentje nočejo programirati, še prav posebej pa ne v Cju. Kolega Slivnik ima kar prav, ko občasno deprimirano pojamra nad stanjem duha študentovja na dotičnem faksu…

Pa čemu, hudiča!, se jaz še ukvarjam s tem softverskim fohom?! Še kakšno leto, pa bo število uporabnih diplomantov nesrečne institucije dejansko doseglo 0. In kaj potem? Bom sam vse, od načrtovatnja, kodiranja in testiranja do dokumentiranja?!

Odprl bom oštarijo!

Švedinje

Posted by jaKa on June 28th, 2005 — in Kr neki

Ja, ko smo pa že na Švedskem, bomo pa še eno o pregovorno visokih, blontnih in frivolnih Švedinjah zapisali…

Gre za nesramno laž, neosnovano blodnjo in zanikrno zavajanje!!!

Sprva sem mislil, da gre le za problem okolja – večinoma se namreč sprehajam po in okrog Linköpinške univerze -, in da so bodoče intelektualke pač od sedenja za knjigami do poznih ur v dolgih nočeh severnega poletja malce bolj anemične, manj prsate in na ostale načine očem manj prijetno zaobljene in oblikovane, a me tudi sprehod po mestu in pogled na one bolj manualno delujoče sloje, kot so recimo pregovorno spogledljive natakarice, ni pomiril.

In zapovrh sem – resda v bližini lokalnega McDonaldsa – zapazil še najgrši par mati-hči, kar sem jih v svojem življenju videl. In če mi je v dveh dneh uspelo zapaziti globalni minimum grdosti, se takole intuitivno zdi – matematik v meni se sicer zdaj zgraža nad mojim pisanjem -, da tudi povprečje ne more biti bog ve kakšno.

Skratka: yet another myth disspelled!

Na začetku je bila Beseda

Posted by jaKa on June 28th, 2005 — in Službene

Celo jutro se že prerekamo o tem, kako bi kaj poimenovali in kako čemu rekli. Konstruktivne debate je bilo doslej vsega petnajst minut.

Za en hiter vtis:

it’s probably not redundancy, …

redundancy is…

but redundancy isn’t…

Grrrrrrr!

Skandinavski zajtrk

Posted by jaKa on June 28th, 2005 — in Z veliko žlico

Ribe. Pickled herrings. V različnih omakicah. Pa kdo, za vraga!, je ribe za fruštek?! Kakopak se nisem mogel upreti, da bi jih ne poskusil. Za višek bizarnosti sem jih kombiniral z različnim sadjem in skuto. Prijetno nagravžno.

Švedska, zemljo naša

Posted by jaKa on June 27th, 2005 — in Popotne, Službene

No, tole pišem medtem, ko bi moral poslušati Lorenza na sestančiču v Linköpingu. Zdi se, da se še najmanj zmotim, če vsake toliko brihtno pokimam, se občasno s poglobljenim pogledom zazrem v tablo in na trenutke pomenljivo zamrmram. V tejle postmodernosti pač šteje forma, vsebina nekoliko manj. In ker sam obvladam formo in blef, bom to priložnost izkoristil, da kakšno malenkost zapišem.

Najprej o mrežnem okolju: tepec, kakršen sem, sem kakopak pozabil svojo WiFi kartico, preko kabla mi interneta ne dajo – domnevni varnostni ukrepi, kaj moremo -, pa sem se s cross kablom povezal na Mikaelov prenosnik in od tam poganjam firefox in kmail. Ja, delam z rečjo, ki se začne na K, navkljub temu, da sem sem sam pristaš – in avtor! – reči, ki se pričnejo z G; kaj moremo, v sili hudič muhe žre…

Pot? Pot je bila kul, kolikor so pač trije leti, s prekladanjem po vmesnih letališčih – Frankfurtu in Kopenhagnu -, le lahko. No, na letu med omenjenima vmesnima postajama sem se ozrl čez okno, mimo krila in proti tlom – in kaj vidim? Horde jadrnic na morju pred dansko obalo… jaz pa v letalu… na službeni poti… jebemti, bog, kje si?! Pokaži se in postavi reči na pravo mesto!

Letališče v Linköpingu je očarljivo: gre za Saabovo letališče, dano v uporabo splošni javnosti. Terminal je lesen. Priletel sem z majhnim, tesnim in glasnim turbo-propelerskim Fokkerjem 50. Res, na kmetih sem.

Pokličemo taksi – že v Kopenhagnu sem srečal Karla, Lorenza in Hannesa ter Piotra – in s Piotrom se, Slovana, peljeva posebej, Germane pa pustiva v drugem taksiju, malce čvekam s taksistom, da ni dolgčas, o tem in onem, od kod da sva, I’m from Slovenia, he is Polish, sledi pa – da li govoriš nešto Hrvatski?

?!!!!

Z Dubravkom, ki živi tu že 18 let in ima na Švedskem ženo in otroke, sva potem debatirala o Švedih, kako oni žive normalno, a mi ne (no, kakor za koga), imaju oni neku svoju logiku, koju mi ne razumijemo, sčasoma pa se navadiš, da plačaš porez, vežeš pojas, ne voziš prebrzo, za konec pa mi je še pogledal čez prste za par kron, ko sem mu plačal z evri. Eh, povsod smo, balkanci…

Kaj pa spanje?

Posted by jaKa on June 26th, 2005 — in Službene

Zdaj pa letet: Graz-Frankfurt-Kopenhagen-Linköping. Ekhm, kdaj se bom pa naspal?!

Odjadral svoje

Posted by jaKa on June 26th, 2005 — in Jadralske

Kaj naj rečem… Ni mi bilo lahko. Pa saj skiperju nikoli ni. Je bilo pa lepo. ;)

Potopis sledi, ko naberem fotke – samo na mojih dveh CF karticah jih je od oka 400 – in najdem čas zanj.

I let love in

Posted by jaKa on June 17th, 2005 — in Pet minut za kulturo

Včeraj sem bil na mojem tretjem ljubljanskem koncertu Nicka Cavea. V tretje gre rado in včerajšnji koncert je bil prav zares njegov najboljši. Doslej.

Križanke so napolnili s stoli, ker je mojster Cave hotel sedeče občinstvo; večino časa je presedel za koncertnim klavirjem, družbo pa mu je delala prav komorna zasedba: Warren Ellis na violini, Martyn P. Casey na basu in Jim Sclavunos na bobnih. Warren, pred katerega prijemom violine se včerajšnja Vanessa Mae lahko skrije v najtemnejšo luknjo, je med koncertom uničil dve violini in ničkoliko lokov :)

Sedel sem, zaprl oči in pustil, da me objame glasba s katero je kvartet polnil zrak v Križankah: vsak delec v zraku je vibriral s čustvi, ki jih Cave tako nesebično posreduje z glasbo in besedilom in deli z občinstvom: ljubezen, strast, jeza, sovraštvo, strah, obup… in vsak košček mene je čutil enako in se zlil v eno z glasbo, ljubil, ubijal in umiral s protagonisti njegove poezije.

Repertoar je šel od zadnjih ljubezenskih spevov iz Abbatoir Blues/Lyre of Orpheus pa tja do klasike Mercy Seat. Interpretacija slednje, kjer vsakokratno vračanje k električnem stolu, v katerem sedi pripovedovalec, ne ejakulira v očiščujočo eksplozijo zvoka, temveč ga Cave potlači in utiša, je bil zame sploh vrhunec koncerta – namesto katarze ostane poslušalec v stanju tesnobe in pričakovanja še, ko odvzeni zadnji akord.

Ni kaj, mojster Cave je eden največjih interpretov lirične poezije vseh časov. Amen!

Pa še najboljši dialog med občinstvom in maestrom:

Nažgani poslušalec: Release the baaaats…

Nažgani poslušalec: Release the baaaats…
Nick: Sorry, young man. It’s the wrong band.

Osmi potnik

Posted by jaKa on June 16th, 2005 — in Jadralske

Posadka je popolnjena: na krov Elana 40, imenovanega Kamo sutra, admiralske barke letošnje junijske odprave, ki bo plula pod modrim vodstvom moje skromne malenkosti, smo dobili še osmega potnika, ladijskega pridigarja Cefota, ki je na vprašanje ali mu je ljubše pivo ali vino za preganjanje mrzke žeje, ki zna nastopiti med plovbo, navrgel:

Phe! Piva ne gre z vodo mešati. Topogledno je vino dosti boljše. Pa tudi omotica, od vina povzročena, je dosti manj barbarska kot s pivom vzrokovana srdita pijanost. Tudi v naših krajih še nismo namakali sadja v pivu, v vinu pač. Tako ne morem drugače, kot da v predlagane namene pivo okličem kot nezadostno, dasiravno ne odvratno slabo rešitev. Sebe pa priglašam kot vinopivca.

Modre so njegove besede, modre, in sam kar ne najdem besed, s katerimi bi izrazil svoje strinjanje s to modrostjo!

Še dobra dva dneva do izplutja…

Kam je šlo pa poletje?

Posted by jaKa on June 15th, 2005 — in Kr neki

Če se prav spomnim so imeli kakšen mesec ali dva nazaj vsi polna usta tega, kako bo letos najbolj vroče poletje v zadnjih N letih ali pa celo nasploh, odkar pač meteorologi beležijo temperature in podobne reči. Še pri NASI so blodili o tem…

No, kje pa je, tole poletje?!

Predvsem: kje je sonce? A ga ima Trontelj zaprtega v kleti?

Vsak ***** lahko že napoveduje vreme. Kaj, če bi tudi jaz začel napovedovati kaj, o čemer nimam pojma? Recimo populacijo koloradskih hroščev čez petnajst let?

Sunce ti kalaisano

Posted by jaKa on June 14th, 2005 — in Računala

Sun je odprl resen kup kode za Solaris: poglejte sem!

Razsvetljenje? Zvita poslovna politika? Dejanje obupanega? Odgovorite si kar sami…

Pink is well…

Posted by jaKa on June 14th, 2005 — in Pet minut za kulturo

Na Live8 v Londonu bodo nastopili Pink Floyd v izvirni zasedbi: David Gilmour, Nick Mason, Roger Waters, Richard Wright. No, izvirni po mentalnem kolapsu Syda Baretta. In jaz ne morem na koncert, ker so vstopnice dostopne le državljanom Združenega kraljestva. Fak, fak, fak, fak, fak!