Vam gnije um?

Posted by jaKa on October 27th, 2005 — in Računala

Naletel sem na odličen esej Charlesa Petzolda, naslovljen Does Visual Studio Rot the Mind?

Sam sem sicer dolgoletni uporabnik švicarskega noža, ki sliši na Emacs (vade retro, uporabniki vija!), za vse koderske in člankovalske opravke (pa tudi občasno branje pošte in igranje tetrisa). V preteklih dveh letih sem izvedel pretežno selitev mojih programerskih opravkov v Eclipse, kar se je začetni skepsi navkljub končalo s precejšnjim navdušenjem, na vesti pa imam tudi šopek srečanj z nesrečo, ki sliši na ime Visual Studio. Na osnovi teh izkušenj bi na v naslovu eseja zastavljeno vprašanje – sploh po prebranem – sicer zelo rad odgovoril z da, a se mi po glavi vsiljivo prevaža misel well, most VS users don’t really have a mind to start with, spričo česar je VS zanje prav koristna bergla. Žalibog tovrstna zalega sploh ne bi smela s svojimi nespretnimi prstki pacat po resni kodi. Očiten zaključek: VS je orodje za Do-It-Yourself amaterske navdušence. Za ljudi, ki doma nakodirajo kakšno malenkost za svojo dušo in svoje potrebe. Nekaj, kar bi spadalo v nekdanji Iskrin Hobi program vrtalnikov in podobnih reči.

No, pa sem vrgel kost… Flames, /dev/null awaits!

Transatlantičar

Posted by jaKa on October 27th, 2005 — in Jadralske

Na Transatu 6.50 je zmagal Corentin Douguet s skupnim časom štiriindvajsetih dni in enaindvajsetih ur. Andraž in Kristian še jadrata proti brazilski obali: prvi je na drugi etapi odličen enajsti, Kristian pa se je ob zadnjem pobiranju pozicij spet skril satelitu.

Leta so tu, drugič

Posted by jaKa on October 27th, 2005 — in Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali

Moja druga, domnevno boljša polovica je danes dopolnila devetindvajset let. Vse najboljše! In boy, is she in for a few surprises…

Ana, tvoje darilo – ki se, mimogrede, oglaša kot kolibri na steroidih – smo podrobno in poglobljeno preizkusili včeraj. Obdarjena je precej navdušena. Tudi mene zabava. Naj parafraziram znanca: in njej je filing in men je kul. ;)

Leta so tu, prvič

Posted by jaKa on October 27th, 2005 — in Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali

Včeraj sem bil v prijetni družbi priljubljenega elementa množice mojih prijateljev, znancev, ljubic in domačih živali pri Harambaši, meni jako ljubi bosanski hranilnici, kjer nudijo neprekosljivih deset u pola. Kako vem, da so leta tu? Prvič se mi je primerilo, da nisem zmogel vseh deset ćevapov in cele pola lepinje.

Shake, Rattle & Roll

Posted by jaKa on October 26th, 2005 — in Kr neki

Pakistan. Pakistan je pred kratkim streslo. Na CNNu pa se ravnokar odvija pogreb mednarodne skupnosti pod naslovom U. N. Quake Appeal. Slab polčetrti milijon ljudi je ostal brez vsega. Odziv pa, predvsem tistim, ki se ravnokar vojskujejo tam blizu, pozvanim ni ravno v čast.

No, Slovenija se je tokrat izkazala in že poslala pomoč. Heh, a v zameno za Humarja?

Ponedeljki

Posted by jaKa on October 24th, 2005 — in Pet minut za kulturo

So zakon. Zavoljo Desperate Housewives.

Ljubitelji živali

Posted by jaKa on October 24th, 2005 — in Anketne

Res, presenetili ste me: kar šest od štirinajstih odgovarjajočih se je zavzelo za ohranitev velikega pande. Zoofilsko, ni kaj! Velikemu pandi sledijo, s pol manj afficionadosi, blondinke in pa oni sami. Phe, skromnost je lepa čednost… Dva respondenta se čutita družbeno-odgovorna in se zavzemata za ohranitev Palestincev in Ciganov. Nihče med vami ne mara za Čečene in izbrisane. No, ja, slednji so že itak izbrisani, čemu vendar se še ukvarjati z njimi…

V prihodnjem tednu pa, v luči tovikendnega športnega dogodka, o vaših rekreativnih navadah.

0:57:34

Posted by jaKa on October 23rd, 2005 — in Kr neki

Pred tekom  (Ivana, ne najedat s tem fotoaparatom!) in po njem  (poleg sta dva telesno izjemno pripravljena pigmejca, ki sem ju uspel prehiteti šele v ciljnem šprintu).

Što ne ubije, jača!

Posted by jaKa on October 23rd, 2005 — in Kr neki

Zdravje ni ravno na višku za tekača. Ampak svet pripada pogumnim, ne? Gas!

Dan počitka

Posted by jaKa on October 22nd, 2005 — in Kr neki

Danes bi moral imeti dan počitka. Sabat, kot se spodobi. Pa mi prebavila ne pustijo: včerajšnje preizkušanje nove balkanske oštarije, Aska i Vuk, je pustilo skrajno neželjene posledice na mojem prebavnem traktu. Mimogrede, naj vas zanimiv ambient ne prevara: hrana je obupno zanič! Še Andrić bi jih preklel. No, v poduk in opomin meni samemu: nikoli več ne eksperimentiraj s hrano dva dni pred načrtovanim tekom, kmet!

Upamo na srečen konec prebavne borbe! V nasprotnem primeru bom imel na vsakem kilometru, ekhm, prebavni postanek;)

In memoriam

Posted by jaKa on October 21st, 2005 — in Pet minut za kulturo

Umrl je Dane Zajc. Pesnik.

Kdo bo bral verze,
zapisane v žerjavici.
Pregorele besede. Razpadle zloge.
Zverižene črke.

Zarečenega kruha…

Posted by jaKa on October 20th, 2005 — in Kr neki

…se največ pojeizbruha…

Tisti, ki pisca pobliže poznate, gotovo veste, kakšen prezir čuti do ljudi, ki nažgani sedejo za volan, in kako vztrajno razlaga, da bi se spodobilo mejo dovoljene vsebnosti alkohola v krvi vozečih spustiti navzdol proti kozarčku vina ter povišati kazni nekam v nebo. Saj se razumemo: pijanost je prijetna reč, a kombinacija z volanom pač ni najbolj priporočljiva.

No, včeraj zvečer – pravzaprav bolj danes ponoči, ravno nekaj minut poprej je odbilo polnoč – je dotični peljal tercet gostujočih akademikov – Piotra, Pabla in Manuela – z večerje in njihovemu hotelu naproti. Vsi udeleženi so bili prijetno najedeni, malce po akademsko razigrani in jako blebetavi, trud, ki ga zahteva umevanje v spanglishu povedanega, pa je postopoma popolnoma prevzel voznikovo pozornost… in ko je ta pred sabo ugledal zlohotno, z v oči bijočo oranžnostjo mahajočo postavo, je ravno še utegnil prav naglas in mednarodno razumljivo zakleti, saj je kazalec kazal precej več od dovoljenih petdesetih.

Eh, se zgodi. Tudi v boljših familijah.

Odprem okno. Dober večer. Ja, doslej je res bil. Prijazno potrdim, da prav dobro vem, da sem res vozil nekoliko prehitro, vendar ta noč, pa prazna cesta… Res ni šlo drugače. Poglejmo pač na nesrečno lasersko reč - prekleti fiziki! - spišimo zapisnik in se poslovimo z znamenitim “srečno vožnjo”. A nesreča v podobi policaja se nekako ne strinja z mojo projekcijo dogodkov. Če sem kaj pil? Hehe. Kakopak, da ne. Kozarček vina ob večerji. No, pa tudi če bi mnogo popil, tega ne bi povedal, mar ne? Bova pomerila? Jasno, dajva, suvereno pritrdim, sveto prepričan, da mi do 0,5 manjka še nemalo kozarčkov. Pihnem. Piham. Blow. Čakam. Nesrečna mašina, po poreklu Drägerjeva, utripa in računa. 0,34. Zmagoslavno se nasmehnem. A še bolj zmagoslavno se nasmehne kolega v plavem, ko mi razloži, da v nasprotju z mojim prepričanjem ne gre za grame alkohola na kilogram krvi, temveč za miligrame v litru izdihanega zraka. In da znamenitim 0,5 prvih ustreza 0,24 onih drugih. O pizda, pizda, pizda! Napihal sem. Blow job, indeed.

Ja, res se zgodi. Tudi v boljših familijah.

Točen znesek, ki ga bom zavoljo tega šopka prekrškov pustil državi sicer še ni znan. O tem me bodo še obvestili prijazni možje s policijske postaje v Šiški. Danes sem po preučevanju ZVCP naračunal, da mi bodo uplenili okroglih 100k SIT. Grrrrr. Kaj naj rečem… prav mi je.

Naslednjih petsto metrov je odpeljal Pablo. Nakar sem spet nadaljeval sam. ;)

The Loneliness of the Long Distance Runner

Posted by jaKa on October 20th, 2005 — in Kr neki

Dež je, hvala bogu, ponehal. Tek. Počutje na višku.

Zmernost je lepa čednost

Posted by jaKa on October 17th, 2005 — in Anketne

Sedem izprašanih je pristašev zmernega hedonizma: ob prijetnem druženju s prijatelji spijejo enega, največ dva. Ravno toliko je geekov brez družabnega življenja. Pet razvratnih se vztrajno napija in zapija preko vsake mere (orangutan, ti si se popredalčkal v ta razred, ne?), da jim le kozarec pride pred roko. Dva primerka a priori zavračata alkohol, a eden od obeh z veliko žlico jemlje druge droge.

V prihodnjem tednu pa o ogroženih vrstah. Pa ne o želvah, kitih in delfinih, velikih opicah in podobni neprilagojeni navlaki, ki jo oglašujejo tule. No prav, velikega pando bomo vseeno vključili. Do teh imam namreč prav poseben odnos.

Nurse Job #7

Posted by jaKa on October 17th, 2005 — in Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali

Že četrti dan služim kot bolniška sestra. Oskrba vključuje:

  • polnjenje termoforja, oblečenega v kosmatega rakuna, z vročo vodo,
  • kuhanje čaja: metinega, z limono in medom,
  • kuhanje čaja: iz ingverjeve korenine (odlično zdravilo za težave s požiralnikom, s katerim sva bila seznanjena v Sichuanu), z limono in medom,
  • odzivanje na klice iz postelje, ki se najpogosteje nanašajo na prinašanje ene od zgornjih treh reči ali pa kakšnega čtiva,
  • vsesplošno skrb za prehrano,
  • prenašanje pogostega, globokega, hropečega kašlja,
  • izogibanje kliconosnim oblizom: ti so spričo nepojasnjeno povečane sentimentalnosti samičk ob boleznih še prav posebej pogosti.