Branje
Slovenski reddit. Via drugi dom; zasluge zanj gredo Hapax Legomeni.
Slovenski reddit. Via drugi dom; zasluge zanj gredo Hapax Legomeni.
Te dni so nam naši ljubi vladalci ob konstruktivni podpori raznih Barbik in Pečetov servirali predlog novega dokumenta v nizu mnogih, ki so doslej že končali kot magnet za prah po predalih teh in onih vladnih služb.
Pogled v bližnjo preteklost pokaže, da se je začelo z ozko usmerjenimi, vsaj na deklarativni ravni konkretnimi pisarijami: Mićo je hotel kmetom stopati na goltanec in ukiniti kakšno gnezdo nekoristne kulturniške zalege, s Šentdamijanom sta razglabljala o davkih. Res je bil operativni vidik načrtovanih sprememb rahlo zapostavljen, govorilo se je predvsem o izzivih, malce tudi o projektih, dosti manj pa o implementaciji, a po pravici in brez škode, saj raji neprijetne spremembe njihovega bivalnega okolja z zloglasno enotno davčno stopnjo na čelu niso tista smer, v katero so se naši vladalci namenili. Saj so se komaj polastili oblasti, mar naj si kar takoj – v najlepši slovenski maniri – zadrgnejo štrik okrog vratu?!
Medtem ko se je na lepih obetih novega sveta, liberalizacije, deregulacije in vsesplošnega umika države od vsepovsod nabiral prah, volilci pa so budno pazili, da bi jim res kdo ne podtaknil kakšnih groznih davčnih sprememb ali morebiti ukinil subvencij za oljno repico, so vladalci pridno izvajali strateške premike v gospodarstvu, zavzemali okope medijev in vmes porušili kakšno koristno pridobitev preteklih let – ozrimo se le na zverinske bizarnosti, ki ravnokar pretresajo naše šolstvo!
Te dni so nam vladalci servirali znameniti predlog resolucije o nacionalnih razvojnih programih: ah, še eno sveto besedilo, še en zbiralnik prahu, še en protosekretpapir, si človek misli, a si ne more kaj, da bi se ne začudil časovnemu okviru, za katerega je vladalcem popolnoma jasno, kaj, kako, zakaj in kje. Resolucija jasno in natančno napoveduje vse ovinke na poti v svetlo bodočnost kar za polnih sedemnajst let: od dva tisoč sedmega pa tja do dva tisoč triindvajsetega.
?!
Sedemnajst let? Več kot pol stoletja nazaj, ko je bil svet neprimerno bolj statičen kraj, ko so si spremembe vzele svoj čas, ko si bil lahko neprimerno bolj gotov v napovedi, kaj bo čez leto, dve, so bile bistre glave planskega gospodarstva zadovoljne s petletkami. Danes, v času svetlobno hitrih sprememb, v času vsesplošne povezanosti vsega in vsakogar, v času tako opevane globalizacije pa je našim vladalcem kristalno jasno stanje stvari čez sedemnajst let?!
Bojda se za časa petletk kure niso najbolj strinjale z idejami birokratov, koliko in kakšnih jajc naj znesejo v prihodnjih petih letih.
Zamenjava današnje hrane za perutnino z naprednejšo, na kostni moki klenih, trdnih Slovencev temelječo, bo povečala trdnost lupine in zmanjšala število razbitih jajc na polovico; poskusi s kostno moko iz lobanjskih kosti Franca Pukšiča obljubljajo neverjetne rezultate…
V resoluciji razglabljajo o brezštevilnih tehnoloških centrih, inkubatorjih, conah, kampusih, multimodalnih logistčnih centrih in buhve čem še. Pospremijo jih s futuristično zvenečimi imeni, Phoenix, Noordung, Tehnopolis. Točno se ve, koliko delovnih mest bodo prinesli, koliko novih podjetij bo ustanovljenih. Do številke!
Povprečna slovenska grahasta prelux kokoš znese dvesto petdeset jajc na leto. Pod modrim vodstvom tovariša Janše bo kokoš srečnejša in bo znesla petsto jajc na leto, zato bomo v petih letih na trge držav v razvoju izvozili …
Dobili pa bomo tudi umetni otok, zabaviščno središče Megalaxia sredi nekakšnih rovt, kjer je buh s prazno vrečo hodu, golf igrišča za lipicance in, seveda!, popolno prenovo templja slovenskega športa in alkoholizma, Planice!
Zamenjava kokoši kontinuitete, avtohtone jerebičaste štajerke, z isa brown nesnico, ki je blizu esdees ter krogom okoli Nove revije, bo povečala nesnost za nadaljnih dvajset odstotkov…
Res, krasn bo čez sedemnajst let.
O daljni prihodnosti nam govorijo ljudje, ki z današnjim svetom nimajo niti toliko stika, da so me s svojo puhlosti polno zloženko spamali po klasični pošti, navkljub temu, da neprestano govorijo o e-tem in e-onem. Res škoda, če bi ta bizarnost prišla po e-pošti, bi jo moj spamassassin nemudoma zagnal tja, kamor spada: v /dev/null, skupaj z vsemi viagrami, cialisi in neverjetnimi načini, kako do polmetrskega kurca …
Sprašujem pa se, ali ne gre le za vabo, za decoy, s katerim bodo pozornost usmerili na vse kaj drugega, le na graditev naslednje utrdbe v slovenskem gospodarstvu ne. Saj veste, danes vas izvoli denar, ne pa ljudje!
Kdo se boji Janeza Janše?
…je res en krasn izraz! Očitno, saj sem ga v preteklih treh objavah uporabil kar trikrat! Hvala, pičke, da ga uvajate v obči pogovorni jezik!
Mimo sta dva dneva đira po Istri: Vrsar, Rovinj, k Šefu™ v Peroj, Pula, Kamenjak. Zdrav, uravnotežen miks tauhanja, morske kulinarike – tako aktivne kot pasivne – in izležavanja. Krasn, vsaj za dušo, če že vsled neprevidnega ravnanja z zahrbtno vročim olivnim oljem ni šlo brez telesnih poškodb!
Petstopenjska obdavčitev je nepreklicno odpravljena, več o davčni reformi jeseni, nam je poročala uravnotežena nacionalka o state of the union s finančnega ministrstva. Krasn, ampak mene vendarle zanima, kaj za vraga so počeli ves ta čas, da je to vse, kar nam danes znajo o znamenitih reformah povedati.
Veliki vojščaki bomo! Krasn, Slovencem je bojevitost brez dvoma v krvi. Še prav posebej, kadar gre za obračunavanje s sosedom: to je popolnoma jasno, če se le obrnemo in zazremo v čas pred dobrega pol stoletja!
El Presidente Bush bo blokiral preiskavo pravosodnega ministrstva o zloglasnih prisluškovalnih in vohljalnih dejavnostih NSA po enajstem spetembru, pravijo tule. Prvič v enaintridesetih letih obstoja OPR se je izvršna oblast zatekla k takšnim ukrepom. Vse v imenu nacionalne varnosti, seveda!
Skrivalnice vedno vzbujajo sumničavost, mar ne?
(Newt, n. [OE. ewt, evete, AS. efete, with n prefixed, an ewt being understood as a newt. Cf. {Eft}.] (Zool.) Any one of several species of small aquatic salamanders…)
Močerad zadnje čase rad blodi o tretji svetovni vojni od katere je odvisna prihodnost civiliziranega sveta. Podobne nesmisle trosi tudi izjemno verodostojnim medijem, ki so ga vedno veseli.
Ah, mar ni čudovita ta vojna retorika? Mar usodnost trenutka v vas ne zbudi najbolj plemenitih čustev? Ali ne bi z navdušenjem dali življenja za prihodnost civiliziranega sveta? Težki časi so in takšni kličejo po radikalnih dejanjih! Newt se pripravlja na kandidaturo dva tisoč osmega…
Hvala lepa za tvojo civiliziranost, Newt: saj veš, kam bi bilo prav, da jo vtakneš!
…the truth, you sucker!
Vlada si skuša podrejati nekatere druge institucije, gospodarstvo, medije, institucije predsednika pa si ne bo podredila, dokler sem jaz predsednik, pravi Drni-lama ob Janezovem krakanju o neprimernosti obiska princa Aleksandra II. Karađorđevića.
Všeč mi je tale Drni-lama, vsak dan bolj: v skladu s svojim poslanstvom odrešitelja
se sicer kar najmanj vtika v notranjepolitične intrige, sam le redko spusti kakšen glas na to temo, a če se počuti izzvanega, odgovori. Poda resnico, kratko, jedrnato in brez olepševanja.
Ako se premieru zdi, da so predsednikova dejanja nezakonita, potem naj se ga loti s primernimi pravnimi mehanizmi, s slovensko verzijo impičmenta vred. Sicer pa naj, za božjo voljo, ne kvasi budalaštin!
Božji kompleks naših vladalcev presega meje tako dobrega okusa kot politične higiene.
Vrzimo štiriindvajset ton high-tech eksploziva na bajto sredi velikega mesta v sosednji državi!
Popolnoma nepomembno je, kaj so zadeli, mošejo, bunker, oštarijo ali bolnišnico: Kurt Vonnegut bi vedel mnogo povedati o tovrstni samoobrambi!
Židje pa čakajo, da bo šundr mednarodne skupnosti le postal preglasen, in v vmesnem času zadovoljno tolčejo po svoji sosedi. Hmmm, bog ve, kaj bi bilo šele, če bi Židom še vedno načeloval Šaron, znan po tem, da nima predsodkov proti klanju tropa nemočnih civilistov!
Celo naš zunanji minister za vse priložnosti je prav potiho izdavil nekaj o primernosti napotitve mirovnih sil v Libanon: seveda, on se ukvarja s pomembnejšimi rečmi, ne pa z nepomembnimi življenji peščice muslimanov in čudaških krščanskih sekt.
Sam se sicer zavzemam za okupacijo Izraela!
Ali ni nekdo nekoč razlagal, da takšna usoda čaka vse malopridne države?! No, očitno je malopridnost funkcija tvojih prijateljev, mar ne?
Kaj storiti na večer dneva, v katerem se ti je pri nemajhni hitrosti strgala zajla edine še delujoče zavore na kolesu, da si se moral ustavljat z lovljenjem ob ograjo ameriškega veleposlaništva – še sreča, da nisem bil deležen kakšnega protiterorističnega posega marincev! -, v katerem ti je uspelo zajebat oddaljeno namestitev Debiana na nek strežnik v ZDA in boš zato rabil KVM/IP dostop do konzole, v katerem si – ob vsem odporu, ki ga čutiš do tega početja – načrtoval neko podatkovno bazo in klekljal SQL stavke, v katerem te je kosilo – ker te pesti kronično pomanjkanje časa, si šel v nesrečno lokalno menzo – razočaralo in pustilo nepotešenega?
Rečeš si nek si svi jebe mater i ostalo sve po spisku, sedeš na Gajotov letni vrt, spiješ dva pira in poslušaš lahkotno džeziranje Janija Modra in prijateljev. Hvala bogu za Gajota!
Virtualizacija je zadnje čase jako priljubljena beseda. Ni čudno, strojna oprema, ki jo danes lahko denemo v košarico v poljubni štacuni, je več kot dovolj močna, da brez težav skrbi za več neodvisnih navideznih računalnikov na eni sami fizični škatli.
Za virtualizacijo strežnikov že dolgo uporabljam Xen: obnese se odlično!
Po drugi strani pa na mojem namizju vedno teče oni pingvinji operacijski sistem in na vsake toliko se pokaže potreba po zagonu kakšnega programa v tistem drugem operacijskem sistemu iz Redmonda: skoraj vedno in brez izjeme gre za Besedo, ki mora prežvečiti kakšne Besedni dokument, ki mu OpenOffice.org ni kos.
No, pravi moški rebootajo svoje namiznike le enkrat ali dvakrat na leto, zato dual-boot ne pride v poštev in tako sem dolgo gnal oni drugi OS v toplem naročju VMware Workstation. Dobro se je obneslo, to naročje, a prostokodno čistunstvo me je vedno znova gnalo preizkušat druge, free možnosti. Pred kakšnega pol leta sem VMware zamenjal za QEMU: različice 0.7.x so delovale za silo, Besedo sem res lahko poganjal, a delovanje ni bilo tako hitro in gladko, kot sem ga bil vajen pri VMwareu. Ha, za načela mora človek nekoliko potrpeti!
Danes sem končno prevedel in preizkusil novo različico, 0.8.1: v spregi s pripadajočim modulom za Linux jedro, ki omogoča polno virtualizacijo tako v user- kot v kernel-spaceu, se obnese odlično. Navdušen sem!
Na teh straneh še prav nikoli in nikdar nisem objavil – vica. No, kot je rad povedal moj gimnazijski razrednik, ljubko, majhno, vijolično bitje, znano kot Majzl – brez povezave z onimi pravimi Majzlji, šentjernejskim oštirjem ali nekdanjim mobilnim CEOjem -, enkrat morš tud prvič zrezk jest!
Šala, ki sem se jo namenil deliti z vami, je žal na stranom jeziku, a jo bom vseeno objavil kar v izvirniku: že švohotno znanje nemškega jezika, kakršnega vam je nemara podelila srednja šola, bo zadoščalo. Ako pa tega ne premorete… no, buhve, kakšen je smisel za humor ribe babilonke…
Takole gre:
Ein Italiener, ein Schweizer und ein Deutscher werden in einem arabischen Kleinstaat erwischt, wie sie nach einem Fußballturnier sturzbetrunken gegen einen Pavillon pinkeln.
Zur Strafe werden sie vor den Sultan geführt. “Ihr bekommt alle als Strafe 20 Peitschenschläge auf den Rücken. Aber da ich ein großer Fußballfreund bin, gewähre ich jedem von euch zwei Wünsche. Nur die Zahl der Schläge könnt ihr nicht verringern und auch die Strafe nicht wechseln.”
Darauf meint der Italiener: “ich hätte gerne ein Bier und ein Kissen.”
Mit einem breiten Grinsen trinkt er sein Bier und läßt sich das Kissen dann auf den nackten Rücken binden. Doch schon nach 10 Schlägen ist das Kissen kaputt und die Schläge hinterlassen unschöne Zeichen auf seinem Rücken.
Der Schweizer sieht das und meint nach einiger Zeit des Nachdenkens: “Ich hätte dann gerne zwei Kissen auf den Rücken gebunden.” Doch nach 15 kräftigen Schlägen hat auch er Pech und die letzten hinterlassen unschöne Zeichen auf seinem Rücken.
Der Sultan wendet sich dem Deutschen zu: “Willst du um zwei große Kissen bitten?” Der Deutsche antwortet grinsend “Nein, mein erster Wunsch soll die Schläge verdoppeln!”
Betretenes Schweigen im Saal. “Und dein zweiter Wunsch?” “Bindet mir den Italiener auf den Rücken”
Trideseterica izmed enainsedemdesetih si je ogledovala tekme svetovnega prvenstva v nogometu. Sedmerica jih to početje jemlje skrajno resno in se v tem mesecu ne dvigne izpred teve ekrana, triindvajset zmernežev pa občasno pogleda kakšno tekmo. Petintridesetim se jebe za nogomet, šesterici pa se ni sanjalo o čem sprašujem.
Zanimivo: pričakoval sem več nogometnih navdušencev med bralci…
V prihodnjih dneh bomo postavili a non-question…
Pisana panevropska telekonferenca.
B: …sou… z dedlajn is z tventisrd of Ogust…
R: …in August, Spejn is almoust kompliteli stopd. nekst vik nou uan vil bi in d ofis enimor. vi vil not bi ejbl tu kom ap vit enitink baj det tajm…
A: jes, jes, sejm for as in Itali!
Ja, seveda, kaj je pa pričakoval?! It’s the Mediterranian, stupid! Phu, ta germanska plemena…