Posted by jaKa on August 31st, 2006 — in Računala
Knjiga Security Engineering Rossa Andersona je nujno čtivo za vsakogar, ki bi rad postavil varen računalniški sistem. Praktična, tehnično usmerjena in neposredna. Sam jo imam za odličen komplement Schneierjevi Applied Cryptography.
Zakaj pravzaprav vse to? Zato, ker je SE zdaj na voljo na spletu (in to celo free as in free beer), tule. Založba John Wiley & Sons je še ena od tistih, ki živijo od tiskanja besed na podrte smreke in ugotavljajo, da digitalna doba in širokocevne povezave v svet zahtevajo spremembo. Prilagoditev. Že nekaj časa se podobnih podvigov loteva tudi O’Reilly, medtem, ko na razvoj glasbenih in filmskih mastodontov v sorodno smer še čakamo.
Reddit! | No Comments »
Posted by jaKa on August 31st, 2006 — in Pet minut za kulturo
Umrl je Glenn Ford.
Zapustil nam je Gildo – po njej se imenujejo tudi moji najljubši tapas, sardela, oliva in feferonček na zobotrebcu, odlično ob kozarčku španskega rdečega -, The Big Heat, Four Horsemen of the Apocalypse in Midway. Hvala!
Reddit! | No Comments »
Posted by jaKa on August 31st, 2006 — in Odbor za družbeno-politično primernost
V ZDA nedavno predlagani zakon, s katerim bi javnost dobila preprost, današnji digitalni dobi primeren vpogled v poti, ki jih ubira davkoplačevalski denar, v mračni svet vladnih pogodb, ne pride do glasovanja, saj ga tja ne spusti – z bizarnim mehanizmom, ki se mu pravi secret hold – senator z Aljaske, Ted Stevens. Ščitimo očkove prijatelje, kaj?
Mimogrede pa odkritje Stevensa, secret holdu navkljub, lepo pokaže moč javnosti (in nenazadnje, keks bo ziher vesel, tudi mobilizacijsko zmožnost resnega političnega bloga).
Reddit! | 15 Comments »
Posted by jaKa on August 30th, 2006 — in Odbor za družbeno-politično primernost
Danes nam je naš najljubši argentinski bankir na mizo postavil najbolj kontroverzni, največkrat popljuvani in najpogosteje v nebo kovani košček reformnega paketa: reformo davčne zakonodaje.
Po kratkem pregledu materialov za medije in modeliranja IER se zdi, da od reforme ni ostalo prav dosti. Da je znotraj votla, okrog pa je nič ni. Od tod tudi široko politično soglasje, glasen vzdih olajšanja Podobnika in Kahla, ki jima za vrat dihajo njuni volilci, prikimavanje Barbike in Zmagoslavnega, zadovoljni nasmehi sindikalistov in podoba Bajuka, ki se reži kot pečen maček.
Kaj najdemo, ko razpakiramo davčnoreformni paket?
Plačali bomo malce manj dohodnine: nikomur, razen onim z najvišjimi dohodki – ne vem sicer, čemu se Bajuku zdi, da med temi in najbolj ustvarjalnimi obstaja bijekcija, v njegovi neposredni bližini najdem trop duhovno pohabljenih neustvarjalnežev z visokimi plačami – se to ne bo pomembno poznalo. Od tod tudi očitno sledi, da lahko Bajukovo izjavo, da reforma ne bo povečala razslojenosti Slovencev, označimo za nesramno laž. Nenazadnje pa je razslojenost, večja ali manjša, popolnoma nepomembna.
Plače se sicer cenijo, a zmanjševanje njihove obdavčitve je, če se ne motim, v paci že dlje časa. To težko označimo za novost v tem reformnem paketku.
Dodana vrednost bo obdavčena popolnoma enako kot prej.
Najbolj zabavno se zdi, da nikakor ne uspem zaznati, kako naj bi reforma dacarije pomagala slovenskemu gospodarstvu vobče: nikakor namreč ne uspem najti enega samega beliča, ki je prej romal v državno malho, po novem pa bi ostal podjetjem. Gospodarstvo torej ne bo zraslo v nebo, pognojeno s tole reformo, kot so vladalci obljubljali. No, saj jim tudi nismo verjeli…
Na vsebinskem nivoju tudi ni opaziti tako iskane preprostosti in preglednosti: zdi se, da še vedno nihče ne bo natančno vedel, kdo pije in kdo plača.
Morebiti jim bo predlagano uspelo zapisati v obliki, ki bo jasna vsaj dacarjem samim: po polpreteklem Barbarinem boju z davkarijo, ko tudi dacarji sami niso najbolje vedeli, kako in zakaj jo obdavčiti, bi se že to zdel neverjeten dosežek.
Na svetilniku nič novega.
Reddit! | No Comments »
Posted by jaKa on August 30th, 2006 — in Odbor za družbeno-politično primernost
In a move that has been termed ‘positively Orwellian’ by Public Employees for Environmental Responsibility Executive Director Jeff Ruch, George W. Bush is ending public access to research materials at EPA regional libraries without Congressional consent. This all-out effort to impede research and public access is a [loosely] covert operation to close down 26 technical libraries under the guise of budgetary constraint. Scientists are protesting, but at least 15 of the libraries will be closed by Sept. 30, 2006.
S tem bo delo EPA postalo neprimerno težje, powers that be – očkovi prijatelji – pa bodo te poteze brez dvoma zelo vesele. Orwellijansko, prav zares…
Po drugi strani pa Dubya tako ali tako slovi po tem, da ne bere. Kaj bi potem s knjižnicami? Še prav posebej, ako so namenjene nerazumljivim tehnično-znanstvenim blebetom.
Več tule.
Reddit! | 2 Comments »
Posted by jaKa on August 29th, 2006 — in Kr neki
SOCIALIZEM: Imaš dve kravi in eno daš sosedu.
KOMUNIZEM: Imaš dve kravi; vlada ti vzame obe in ti da nekaj mleka.
FAŠIZEM: Imaš dve kravi; vlada ti vzame obe in ti proda nekaj mleka.
NACIZEM: Imaš dve kravi; vlada ti vzame obe in te ustreli.
BIROKRATIZEM: Imaš dve kravi; vlada ti vzame obe, eno ustreli, pomolze drugo in mleko zlije stran …
TRADICIONALNI KAPITALIZEM: Imaš dve kravi. Eno prodaš in kupiš bika. Čreda se množi in gospodarstvo raste. Prodaš čredo in se upokojiš od dobička.
AMERIŠKA KORPORACIJA: Imaš dve kravi. Eno prodaš, drugo pa prisiliš da proizvede količino mleka štirih krav. Kasneje najameš svetovalca, da bo analiziral, zakaj je krava crknila.
FRANCOSKA KORPORACIJA: Imaš dve kravi. Začneš s stavko, ker bi rad imel tri krave.
JAPONSKA KORPORACIJA: Imaš dve kravi. Redizajniraš ju na velikost desetine normalne krave in proizvedeš dvajsetkrat več mleka. Potem ustvariš pametno igračo z imenom Kravagoči in osvojiš svetovni trg.
NEMŠKA KORPORACIJA: Imaš dve kravi. Z reinženiringom ju spremeniš tako, da bosta živeli 100 let, jedli enkrat na mesec in se sami molzli.
ITALIJANSKA KORPORACIJA: Imaš dve kravi, toda ne veš, kje sta. Greš na kosilo.
RUSKA KORPORACIJA: Imaš dve kravi. Ko jih prešteješ ugotoviš, da imaš pravzaprav pet krav. Še enkrat šteješ – krav je 42. Prešteješ še enkrat in končno ugotoviš, da imaš dve kravi. Prenehaš s štetjem in odpreš novo steklenico vodke.
ŠVICARSKA KORPORACIJA: Imaš 5000 krav, a nobena ni tvoja. Drugim zaračunaš, da so lahko pri tebi v hrambi.
KITAJSKA KORPORACIJA: Imaš dve kravi. In 300 ljudi, ki ju molze. Hvališ se z visoko stopnjo zaposlenosti in mlečnega donosa. Novinarja, ki je poročal o dejanskih številkah, aretiraš.
INDIJSKA KORPORACIJA: Imaš dve kravi. Obe častiš po božje.
BRITANSKA KORPORACIJA: Imaš dve kravi. Obe sta nori.
SLOVENSKA KORPORACIJA: Imaš dve kravi. Sosed nima krav, a želi, da bi tvoji crknili.
Reddit! | 6 Comments »
Posted by jaKa on August 28th, 2006 — in Odbor za družbeno-politično primernost
Ravnokar nam je naš najljubši zunanji minister za vse priložnosti, v prostem času tudi strokovnjak za oblikovalska in promocijska vprašanja, v prvi informativni oddaji naše uravnotežene radiotelevizije o zadnji v vrsti običajnih slovensko-hrvaških obmejnih neumnosti na Hotizi in ravnanju slovenske diplomacije ob teh primerih razložil:
Kaj pomen to, ustrezno ukrepanje, pa si lahko sami predstavljate. Če bi se recimo, kaj js vem, situacija zapletla, bi seveda mi ustrezno ukrepali na bolj zapleten način, če bi se situacija umirila al pa poenostavla, bi ukrepal na bolj poenostavljen način.
Eeee, Dim, kaj si nam vendar hotel povedati in mar se ti ne zdi, da tale stavek nima ne repa ne glave, kaj šele, da bi vseboval vsaj en bit koristne informacije?!
Ne kaže pa na hudo stisko našega Dima le ta primer okrnjene zmožnosti izražanja lastnih misli. V preteklih tednih je našega Dima popadel tudi eden hujših napadov paranoje. Ob blažjem dvigu gostote kritik njegovega dela je začel bloditi o zarotah in temnih silah, ki so se mu – kot že tolikokrat v zadnjih letih – spravile za vrat. Ah, Nežmah je imel kar prav…
No, ravnokar me je Dim – že drugič v treh minutah, toliko o uravnoteženju, zakaj ga ne uravnotežijo z Barbiko, naj se še on sprehaja pred kamero in s tistim resnim obrazom pove kakšno od onih svojih Dimovim sorodnih modrosti! – presenetil še z naslednjo mislijo o Tomu Križnarju, na katerega plečih oba predsednika, vlade in države, vlečeta vrv za politični prestiž:
Jst si to srčno želim! Po naših podatkih se lahko njegova osvoboditev zgodi dejansko kmalu, ne vem, če prihodnji teden, vsekakor pa delamo na tem, da bi se zgodilo čimprej.
Krasn! Zdaj nam je razkril še ono čustveno plat svoje osebnosti, svoje želje, hrepenenja!
Kje so ga našli, zakaj je še tu in kje so oni strici v belem, da mu vrh njegove očarljive suknje nadenejo eleganten bel jopič, mu rokave zadrgnejo na hrbtu in ga denejo v dobro oblazinjeno celico, kjer nam bodo njegova razkladanja prihranjena?
Dopolnilo: deset minut kasneje nas – v isti oddaji – spet obišče Rupež in razpravlja o energiji.
Reddit! | 8 Comments »
Posted by jaKa on August 28th, 2006 — in Z veliko žlico
Najprej uplenite zglednega brancina: tam okrog tričetrt kile bo ravno prav za dva. Glejte, da bo šlo za divjo žival, ki je kalorije topila med preganjanjem manjših ribic, ne pa za kakšnega zamaščenega priobalnega gojenca. Očedite ga lusk, prerežite ga tja od izločal pa do prednjih trebušnih plavuti, mu izpulite drobovje in ga omavžajte z morsko vodo.
Omislite si veliko skledo, vanjo denite brancina, ter ga tako odznotraj kot odzunaj dobro natrite z grobo morsko soljo, nasekljano svežo baziliko in grobo mletim poprom. Vamp mu napolnite s tenkimi rezinicami česna, prelijte ga z dobro merico olivnega olja in kakšnim decilitrom cenenega suhega belega vina (korčulansko stolno bijelo se izkaže za dobro izbiro). Posodo pokrijte, zavijte v vrečko in denite za kakšnih dvanajst ur v tipičen jadrniški hladilnik med jadranjem: če nimate dostopa do tovrstne naprave, jo lahko simulirate s primerno visoko temperaturo v domačem hladilniku – saj je hladilnik med jadranjem izklopljen in parazitira na poprejšnjem mrazu, ki se hitro izgublja – in občasnim tresenjem posode – to posnema polivanje marinade po brancinu med obračanjem v veter.
Pekač namažite z malce olivnega olja, nanj denite brancina, ostanek pa napolnite z na tenke rezine narezanim mladim krompirjem in bučkami. Tudi rastlinje posujte s soljo, poprom in baziliko. Vse skupaj prelijte z marinado: kar izdatno, a vseeno ne do te mere, da bi hrana plavala v njej. Denite v pečico, ki ji ne morete natančno kontrolirati temperature – najboljša bo plinska, kakršne ponavadi najdete na jadrnicah – nastavite vročino približno na srednjo jakost in vse skupaj tenstajte, dokler ni krompir mehak in blago zapečen ter primeren uživanju – običajno to traja med pol ure in petinštiridesetimi minutami. Takrat bo prav gotovo v najboljšem stanju tudi riba, ki vas bo navdušila z odlično aromo in nežno mehkobo mesa, kakršno boste pri njenih (pre)zapečenih sorodnicah zaman iskali.
Postrežete z (necenenim) suhim belim vinom. Viška Vugava, ki jo je pisec odkril – pravzaprav kar poglobljeno odkrival! – v prejšnjem tednu, je ravno pravšnja v ta namen.
Reddit! | 4 Comments »
Posted by jaKa on August 28th, 2006 — in Jadralske
Pisec je spet doma. Bilo je, kot je na morju vedno, kadar je sonce gorko in veter dober, lepo.
Ponavadi bi s temi besedami tudi končal, kaj bi vas vendar utrujal z jadralskimi prigodami, čemu vam cedil sline po lagodnem morskem vsakdanu, če pa ste v preteklem tednu potili krvavi pot pod škornjem tržnega kapitalizma. A tokrat je piscu morje pokazalo zobe, pa se spodobi, da zvestemu bralcu – in, kakopak, tudi bralkam – nameni kakšno besedo več o teh dneh. O drugem dnevu še prav posebej.
Drugega dne – natančneje noči iz drugega na tretji dan – se v mojih zapisih drži slab sloves: na drugi dan mi je o mojem prvem poveljništvu na Drveniku Velom n-krat spustilo sidro, drugega dne so v lanskem avgustu udarci burje toliko časa mučili barko admirala Vuka, vezano ob moj bok v Velom Lošinju, da jo je moral v vetrapolnem mrazu noči prevezovati na bojo dlje zunaj v zalivu.
Pretekli teden sva s prvo častnico jutro drugega dne učakala na Šolti. Že zgodaj se je dvignil lep maestral, ki naju je gnal proti Braču in čez Splitska vrata, onkraj katerih se je sprevrgel v blažjo nevihtico, da sva morala pokrajšati jadra, nato pa spet umirjeno, s hitrostjo med desetimi in petnajstimi vozli, gnal Gala – na to ime je namreč slišala najina elanka tristo triintrideset – proti Hvaru, mimo mesta Hvar in naprej ob južni obali do Ščedra.
V zgodnjem večeru je veter potihnil in tako sva v uvali Lovište na Ščedru vrgla sidro: bonaca, morje kot olje, nebo vedro, napoved odlična. Krasn! Krmo sva za še zvezala na obalo, dejstvo, da je najin vez popolnoma odprt na sever, kjer so se v daljavi bočile strme stene Hvara, pa veselo in načrtno prezrla.
Tu velja poudariti, da pisec sicer pogosto in rad oglašuje nevarnost in nepredvidljivost morja, še prav posebej morebitnim svežim mornarjem, da tudi sicer slovi kot ziheraš in kot velik previdnež, da z veseljem vplete v svoje besedo kakšno modrost, kot je na primer ta, da skiper nikoli ne spi, ali pa ona, kako je težka skiperska. A po nekaj letih, mnogih miljah, po tem, ko je že okusil kakšno nevihto, ko je že krajšal jadra med poštenimi udarci burje, po tem, ko mu je postal znan tudi fenomen nasedanja – tu velja dodati, da nikakor ne po njegovi krivdi in ne z njegovo roko na krmilu -, se je temu odnosu do morja – kot nečesa, česar se velja zmerno bati in brez dvoma spoštovati – malce odtujil. Na bolj deklarativno raven je očitno zdrsnil ta odnos, manjkalo mu je tiste prave ponotranjenosti, ni bil več eno s piščevim bitjem in žitjem.
Povečerjala sva, popila enega, največ dva in okrog polnoči zaspala. Toplo je bilo, brez vetra, pa sva spala kar v kokpitu.
Ob treh zjutraj se je pisec prebudil. V notranjost uvale so enakomerno, počasi prihajali dolgi, nizki valovi. Še vedno popolna bonaca. Vseeno je v zraku nekaj, kar me navdaja z nelagodjem. Od kod vendar ta val, se sprašujem. Se zunaj kaj pripravlja?
Nekajkrat pihne. Vroč piš. Od juga proti severu. Proti valu?!, se čudim. Spet bonaca.
Nekaj minut kasneje pihne s severa. V nekaj sekundah veter piha z deset vozli. V minuti prek dvajset. Trideset.
O, pizda, zakolnem, ugotovivši, da se mi očitno obeta prav resna tramontana. Sidro se strinja z mojo ugotovitvijo in nemudoma popusti.
Pobereva sidro in narediva usodno napako. Veter se spet spusti med deset in dvajset vozlov in namesto, da bi se nemudoma spravila ven iz ozke, plitke uvale, na morje, kjer bi z jadri nemara uspešno kljubovala vetru, vrževa sidro še enkrat.
Veter spet zapiha, dvajset, trideset vozlov. Katamaranu pred nama sidro zaorje, nesramno hitro ga veter rine v najin premec. S svetilko na premcu blendam v notranjost katamarana in se derem, kolikor le lahko. Še tako glasno vpitje se izgubi v vetru. Doseg glasu je vsega nekaj metrov. Posadka se le zbudi, katamaran naju za las zgreši.
Štirideset vozlov. S sidra se sname še ena jadrnica. Pobereva sidro. Premec usmerim proti izhodu, motor poženem s polno močjo. Prepozno. Veter divja s štiridesetimi vozli, sunki dosegajo šestdeset. Prek sto kilometrov na uro. Orkan. Val je visok dober meter, zaliva premec, vsake toliko prileti v kokpit, točno vame, veter nosi peno z valov v obraz. Vsak sunek pritisne barko ob gladino in jo zavrti proti obali. Na levo ali desno, odvisno od tega, v kateri bok jo ulovi. Z motorjem komaj usmerjam barko proti sredini zaliva. Jader ne morem odpreti, saj piha točno iz smeri izhoda, za orcanje pa je premalo prostora.
Odnaša naju čedalje bolj nazaj, proti koncu uvale. Sam sem za krmilom, v gatah, nekako sem uspel navleči nase vsaj anorak, prva častnica ždi v sprednjem delu kokpita, sklonjena. Vsak val, v katerega udarim, zalije celo barko in se zaleti točno vame. Premočen sem. Premražen. Ven ne morem, pravzaprav mi gre vedno slabše, z vsakim sunkom sem bliže obali. Kaj zdaj? Prvo častnico pošljem na premec, naj, ko bo Gal od oka na sredini uvale, vrže sidro, kar celo verigo, pravim in držim pesti, da je ne odplakne s premca in da bo sidro s svojo silo pomagalo motorju toliko, da me ne bo razbilo ob levi ali desni obali. Nakana uspe in občutek, ko sidro vsakič povleče premec nazaj, ko je barka že skoraj na obali, vlije malce upanja. Kot v centrifugi premetava barko z leve na desno in spet nazaj. Pomagam s polno močjo motorja.
Nevihta ne jenja in odsidra še dve nemajhni motornjači. Lahko jima je, ko pa premoreta po nekaj sto konj, si mislim, a me veter hitro popravi, saj nesrečni barkači premetava tako kot mene, premec kaže zdaj v eno, zdaj v drugo stran, motorjev v vetru ne slišim, le dim, ki napolni zrak, opominja, da motorjev ne šparata. Ena se ustavi le nekaj metrov pred mojim bokom. Malo kasneje se obe le prebijeta ven. Entropija za spoznanje pade. Do tega trenutka sem se v mislih že vsaj petkrat poslovil od barke. Prvi častnici naročim, naj spoka pasoše, denar in telefon v vrečko, ki jo zatlačim v žep anoraka. Lajfa še vedno nisem uspel navleči nase. Iz kokpita ga veter odpihne v nepovrat. Opazim, da sva izgubila rešilni obroč. Veter najde pot v natrgano UV zaščito sicer zvite genove in jo v višini prvega križa napihne in potrga nekaj deset centimetrov globoko.
Nimam pojma, koliko časa je trajalo. Petnajst minut? Pol ure? Uro? V nekem trenutku, ko rifuli za trenutek ponehajo, se odločim, da dvigneva sidro in poskusiva še enkrat pobegniti ven. Prva častnica dvigne sidro. Kako ji je to uspelo, v vsem morju, ki se je zlivalo čez premec, na katerem je visela, in ob vsem vetru, ki je zategoval verigo, mi bo ostala skrivnost. Minuto kasneje sva v zunanjem, širšem delu uvale. Počasi se dani. Veter ne rifula več, a še vedno piha med trideset in štirideset vozlov zoprno mrzle tramontane, ki me zaliva z valovi in nosi peno z valov v obraz. Končno si uspem navleči še nepremočljive hlače: lastnost nepremočljivosti je v tem trenutku popolnoma odveč, a vsaj zebe me ne več. V zunanjem delu uvale delam dolge kroge, dokler veter ne pade pod dvajset vozlov in tam tudi ostane. Ura je pol osmih, ko ponovno vrževa sidro. Veter izgine. Vse skupaj je trajalo dobre štiri ure. Gal je preživel in oba sva ostala na barki. Izgubila sva en lajf, rešilni obroč in natrgala flok. Na smrt sva utrujena, tako telesno kot duševno. Pravi morski krst. Izgubljena nedolžnost.
Dopoldne sva odplula na Korčulo. V Velo Luko so mi z Elan Yachtinga s trajektom iz Splita dostavili novo genovo in tam sva v prihodnjih dveh dneh okrevala. Morje je spet zadobilo svoj znani, prijazni obraz: v prijeten maestral odjadrava na Vis. Proti koncu tedna se vračava z odličnim jugom. Ipak, lijepo je broditi ovim našim morem…
Reddit! | 12 Comments »
Posted by jaKa on August 19th, 2006 — in Jadralske, Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali
V prihodnjem tednu se razglaša bložni molk. V potovalko ravnokar tlačim še Barbaro: jadrat.
V nujnih primerih vas morebiti potolažijo tule.
Reddit! | 7 Comments »
Posted by jaKa on August 17th, 2006 — in Kr neki
Danes mi je bil predočen naslednji opis nekih manjših, a ljubko stoječih – perky bi lahko rekli – in vabljivih jošk: ne delujejo optično invazivno, ampak vseeno senzorično prijetno in senzualno funkcionalno.
O, hudiča… Avtorju – ta se bo že prepoznal – svetujem, naj gre v politiko.
Reddit! | No Comments »
Posted by jaKa on August 17th, 2006 — in Pet minut za kulturo
Subotiški Paniks so včeraj v Trnovem postregli z dobro uro odličnega bluza. Sprva presenečenje: očaran sem bil nad udarnostjo violine, igrivostjo harmonike, rezkim in močnim vokalom pevke ter basistom, ki si je klobuk, v kakršnem je moj stari ata škropil sadovnjak, nabil na glavo, čez oči.
No, ko pa človek pomisli v drugo, je bluzabilnost Vojvodincev kar nujna: ravnica, rahlo zamočvirjena, jasno, da je to odlično gojišče za bluz. Samo še aligatorji jim manjkajo.
Frontmenka je pa za pojest. Z violino vred.
Reddit! | No Comments »
Posted by jaKa on August 17th, 2006 — in Kr neki
Te dni je, po dobrih trideset letih potovanja, Voyager 1, že nekaj časa najbolj oddaljen izdelek človeških rok, dosegel razdaljo stotih astronomskih enot (ena ustreza oddaljenosti Zemlje od sonca) ali okrog petnajst milijard kilometrov od Zemlje.
V prihodnjih desetih letih naj bi prečkal heliopavzo, mejo, kjer medzvezdni material ustavi sončni veter: ta šteje za zunanji rob sončnega sistema.
Reddit! | No Comments »
Posted by jaKa on August 16th, 2006 — in Odbor za družbeno-politično primernost
Jožef Jerovšek, dika slovenskega poslanstva, meni, da je slovensko sodstvo pod močnim vplivom kriminalnega podzemlja in tranzicijskih tajkunov. Krasn! Zanimivo pa bi bilo vedeti, na čem je Jožef osnoval svoje mnenje: mar premore kakšen trden podatek, ki njegovo mnenje podpira?
Ako je temu res tako in Jožef lahko podkrepi svoje mnenje s primernim dokaznim materialom ali vsaj osnovo za utemeljen sum, tedaj bi se spodobilo, da to zaupa primernim organom in poskrbi za kazenski pregon sodnikov, ki so under the influence. Sicer pa naj bo lepo tiho, namesto da pavšalno meče blato po celi veji oblasti!
Slovensko sodstvo, predvsem pa njegov odnos do časovne dimenzije, res ni najbolj svetal zgled sodstva, ni za na svetilnik, kakršen naša ljuba dežela pod modrim vodstvom trenutnih vladalcev postaja, vseeno pa tovrstni pogosti pljunki vanj – spomnimo se le Zmagoslavnih nebuloz o raznih preverjanjih sodnikov – smrdijo po zoprnih ambicijah izvršne in zakonodajne veje oblasti, da si podredita tretji, sodni poganjek.
Reddit! | 7 Comments »
Posted by jaKa on August 16th, 2006 — in Računala
AOL, eden od pionirjev internetnih storitev, je znan po reprezentativnih bizarnostih, s katerimi vsake toliko preseneti internetno občestvo. Nedavno so objavili surove podatke o množici iskanj njihovih uporabnikov v preteklih treh mesecih: res ni bilo vključenih imen uporabnikov, a identifikacijska oznaka uporabnika, pripeta k vsem queryjem, zvitemu pregledovalcu omogoči povezovanje več iskanj in tako z nekaj sreče celo identifikacijo nekaterih uporabnikov. AOL je podatke hitro umaknil s spleta – jalova poteza, saj se je nemudoma pojavil kup mirrorjev – in se opravičil. Kaj, ko bi najprej pomislili: saj lahko vprašljivost te poteze zavohamo na sto metrov! Vsekakor čakamo kakšno tožbo.
Toži pa tudi AOL sam: nedavno je od nekega spammerja iztožil slabih trinajst milijonov zelenih listkov. Možak jo je že davno podurhal, njegovi računi pa kažejo, da je velik del s spamom prisluženega denarja – in tega je bilo mnogo, dobrega pol milijona na mesec v najboljših časih – naložil v zlato in platino, zaloge žlahtnih kovin pa nekam zakopal. Zato bo AOL prekopal posestvo njegovih staršev. Svašta!
Reddit! | No Comments »
