Posted by jaKa on October 29th, 2006 — in Z veliko žlico
Na dekadenten večer, kanoničen primerek takšnega se je godil včeraj – na tem mestu se zahvaljujem tudi za dodatno uro, namenjeno razvratu -, zna kombinacija raznih oblik žganj, nižjeoktanskih infuzij in izbora kadljivih snovi, kronana morebiti še z glasnim opitim prepevanjem, kruto zavdati telesu. Zgornja dihala, želodec in glava, morebiti le po eden od teh, v primeru posebne nesreče pa tudi kar vsi naenkrat, radi jasno in na prav posebej neprijeten način povedo lastniku telesa, da jih takšno početje moti.
Že, že, po eni strani lahko razumem njihov sebičen, ozek pogled na vso zadevo. Verjamem tudi, da so mi glasilke neskončno zamerile včerajšnjo falzetno interpretacijo like a virgin, a vseeno ne gre, da bi dovolili prav vsakemu tkivu in organu s svojimi kapricami posegati v našo suverenost! No, potem, ko se zavestno odločimo za škodo, velja razmisliti tudi o metodah zmanjševanja le-te: prizadetim delom telesa po krepčilnem spancu, pred katerim smo popili kakšno galono vode ali tudi dve, postrežemo s
krepčilno govejo župo
Za dva zmačkana jedca kravi odrežemo pol kile stegna in ji izpulimo kakšno kost, dodamo manjši paradižnik, dva korena korenja, pol velike čebule, ki jo opečemo po ploščati strani, in šop peteršilja. Po želji lahko dodamo še kakšen kos zelene ali kolerabe, morebiti malce cvetače. Zalijemo z vodo, solimo, popramo in nikakor ne pozabimo na žlico – ne žličicu – vegete. Resno: brez te industrijske mešanice bo juhi nekaj manjkalo! Kuhamo dve uri, nato pa juho precedimo. V primeru napornejših večerov bo najbolj teknila kar bistra, sicer pa lahko vanjo zakuhamo priljubljene rezance.
Nakuhano meso porabimo za
govedino v solati
Meso iz juhe narežemo na trakove in zraven vržemo nakolobarjeno polovico velike bele čebule. Popramo, solimo, potresemo s kumino v zrnu, nato pa zalijemo z izdatno količino bučnega olja in okisamo s sokom limone.
Še disclaimer: govejo juho pri nas kuha prva priležnica. Morebitne pritožbe čez napotke naj zatorej letijo nanjo!
Reddit! | 5 Comments »
Posted by jaKa on October 28th, 2006 — in Odbor za družbeno-politično primernost
Končal se je lokalni praznik najboljše med vsemi slabimi alternativami na polju političnih sistemov. Čas je, da na plan pridejo komunalci in odplaknejo vso svinjarijo, ki je v preteklih tednih priplavala iz najtemnejših kanalizacijskih cevi na površje političnega ribnika.
Ljubljanski rezultati so zanimivi. Presenetljivi. Nikakor ne kvalitativno, vsi smo vedeli, da bo Zoki zmagal, a zato toliko bolj kvantitativno. Zoki je zradiral konkurenco. Ne le v županskem boju, podpirala ga bo tudi absolutna večina mestnih svetnikov. Prav je tako: mož ima zdaj štiri leta časa in proste roke, da si bodisi postavi spomenik bodisi poslovi od politike. Kot prebivalec prestolnice mu iz čisto sebičnih vzgibov želim mnogo sreče. Če bom zadovoljen z izplenom, lahko zaradi mene sine Janković dobi poljubno število poslov z MOL.
Ob uspešnem kick-startu mestnega vladanja znajo Zokijevci postati resen igralec na državni ravni: če ne čez dve leti, pa čez šest.
So pa pretekle volitve pokazale vso bedo tako imenovane desnice. Kampanja v podporo cagavemu Francetu predstavlja novo slovensko dno. No, na Zokijevo srečo: niti s prstom bi mu ne bilo treba migniti. Zokijevo zmago je zagotovila sprega nepolitičnih civilno-iniciativnih Stanetov, pomladnega trojčka, Francetove bede in sveže uravnoteženih medijev, s shitfinger Slivnikom na čelu. Reakcije tako imenovane desnice po Zokijevi zmagi so, milo rečeno, gnusne: paranoja paradnih desnih (ne)mislecev je vseprisotna. Po novem na nas izza vsakega vogala preži balkanizacija. Heh, na dan je priplaval vseprisotni nacionalistični element, ki ga kao-desnica že dolgo le stežka prikriva. Bedno, jadno! Poprej je bila desnica vajena pušiti. Po sveži injekciji samozavesti v podobi pretekle državnozborske zmage, ko se je zdelo, da je cel svet naš, jo je zadnji poraz pahnil v bes. Vsi predmoderni elementi slovenskega političnega prostora so odvrgli plašček sodobnosti in se pokazali v vsej svoji odvratnosti. Čudi me tudi, da prvi ablastnik vztraja pri svoji aroganci: razglati več kot šestdesetim odstotkom tistih, ki so prišli na volišča v Ljubljani, da so bedaki, ki so se odločili za balkanizacijo, se mi zdi nevarno. Ljudje običajno ne marajo, da jih razglašaš za tepce!
Franceta pa so, že spet, v njegovem porazu vsi zapustili. Niti rame na kateri bi se zjokal nad lastno neumnostjo ni imel. Mar ga še ne bo izučilo?
Reddit! | 5 Comments »
Posted by jaKa on October 28th, 2006 — in Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali, Z veliko žlico
Spričo površinske in prebivalske omejenosti naše ljube prestolnice – buhpumagej, te dni se v njej po pričevanjih nekaterih primitivnih umov in piscu v zabavo in veselje bojda godi kar nekakšna balkanizacija – z leti pride do težav pri iskanju užitnih novosti v oštarijski ponudbi. Videli in pokusili smo že pretežno vse, kam torej sesti z namenom zaključevanja nekega rojstnega dne?
Izvirna ideja, odpeljati se na obalo, kjer na a-test že dolgo čaka zagrajska birtija, je bila opuščena spričo potovalne utrujenosti: po množici kilometrov v preteklih dneh sva na misel, da bi se na večer odpeljala do Kopra, gledala s skrajno skepso.
Pisec je tako prečrtal pridevek nov med kriteriji iskanja in se odločil za preverjeno, a že dolgo zanemarjano izbiro, za gospoda Mikliča, ki svojati znanstvenih in kulturnih delavcev pa tudi tretjim osebam, ki se ne ponašajo z dolgo bibliografijo prispevkov v Novo revijo, streže z izbrano, domiselno in okusno hrano že od svinčenih časov sem, prav tako pa zna izza hrbta potegniti primerno flaško, s katero pospremi vsebino krožnika.
Začela sva z – lo and behold, kateri letni čas je vendar?! – odličnim krožnikom regrata, zabeljenega s krompirjem in ocvirki, in mešanico – ah, očitno smo le v jeseni – jurčkov na žaru in opraženih lisičk s čebulo. Prejed je sicer navdušila glavo, od delovnega dneva zevajoča želodčka pa le razdražila, tako da ju je bilo nujno nemudoma pomiriti. V ta namen so polovici omizja zaklali mladega jagenjčka – resnici na ljubo tako dobrega primerka na celini še nisem okusil – in ga pospremili z ravno prav al dentastim stročjim fižolom, krompirjem in slanino. Druga polovica se je odločila za bolj podivjano jed, za kos jelena okrašenega z ajdovimi štruklji.
Pojedeno sva poplakovala niz grlo z Jakončičevo Carolino, saj pisec zadnje čase prisega na rezane napoje. Karolina – ob kateri se vedno spomnim na vdovstvo njene Žašlerjeve soimenjakinje -, sveža in živahna od mešanice dveh cabernetov in lepo zataninjena od merlota, se izkaže za optimalno družbo mesu.
Sladkosnedosti sva ugodila s kosom čokoladne torte z marelično marmelado, k’ zaherca, sam’ da ni: resnici na ljubo je boljša, pa sam obožujem tisti izdelek dunajskih hotelirjev.
Miki je odlična izbira za večerjo v mestu: domiselen, pozoren do letnih časov, obrtno spreten in zapovrh še sprejemljivih cen. No, pri slednjem je v zgornji izbiri Karolina predstavljala rahel odklon, a Karolina je le ženska in zato – draga. Poleti velja nemara ob odhodu še pošteno rigniti in narediti krog do vrta strica Gajota za prijetno zaokrožitev buržoazne skušnje z infuzijo jazza. Še na mnoga leta!
Reddit! | No Comments »
Posted by jaKa on October 27th, 2006 — in Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali
Na preteklih trideset.
Na naslednjih trideset.
In še na trideset čez.
V moji družbi, če bo le šlo! 
Reddit! | 12 Comments »
Posted by jaKa on October 21st, 2006 — in Popotne, Službene
Poletje v Valencii, prihajamo!
Reddit! | 6 Comments »
Posted by jaKa on October 20th, 2006 — in Kr neki
Dve nepogrešljivi spletni storitvi:
Hvala, ta blodnjava, da si mi to pokazala! Kaj bi brez tebe…
Reddit! | 5 Comments »
Posted by jaKa on October 20th, 2006 — in Odbor za družbeno-politično primernost
Zabavno je spoznanje, kako Zvezda Danica v primerjavi z letošnjim naborom pretendentov na njeno mesto žari kot kakšen Rigel.
Zabavno je spoznanje, da bo Zoki župan. Lepemu kupčku osebnega premoženja na katerem sedi – kar Slovenca v skladu s prislovično slovensko zavistjo v splošnem moti – navkljub. Resnici na ljubo gre za najboljšo možno izbiro v vsej wanna-be županski drhali. Prav, Zoki, čakam, da ovržeš mojo skepso: v ta namen ti privoščim celo prijazne mestne svetnike.
Zabavno je spoznanje, da vsem ostalim skupaj ni uspelo spraviti zraven enega samega približno prepričljivega kandidata. Obup!
Najbolj pa zabava spoznanje, da je France še neprimerno večji tepec, kot se je zdelo po vseh njegovih političnih polomih doslej. Francetovstvo postaja pojem. Ponuja se tudi ljubek kandidat za novo ponarodelo besedno zvezo: mater, si ti en Arhar.
Tokrat vreme ne bo štelo: Arharju niti krasn sončen dan ne bo pomagal!
Reddit! | No Comments »
Posted by jaKa on October 20th, 2006 — in Službene
Ravnokar sem zapazil, da zadnje čase jako pogosto uporabljam besedni vzorec I agree in principle. However, …, po potrebi tudi v slovenski ali nemški različici.
Ja, hudič je prav zares v podrobnostih…
Reddit! | No Comments »
Posted by jaKa on October 19th, 2006 — in Z veliko žlico
Pujs, ki mu je kislo postlano
Svinjsko ribico, prav nič začinjeno, na hitro opečemo na vročem olivcu. Odstavimo jo in na debelo natremo s soljo, grobo mletim poprom in mleto kumino.
Kislo zelje oplaknemo pod hladno vodo, odcedimo in z njim posteljemo dno steklene posode za peko, ki smo ga poprej omastili z olivcem. Tako, za dva, tri prste na debelo naj bo postlano. V zelje vržemo nekaj lovorovih listov, kumino v zrnu in nekaj brinovih jagod, premešamo, ponovno uredimo posteljnino in na vse skupaj položimo svinjsko ribico. Pokrijemo in četrt ure tenstamo v pečici pri dvesto stopinjah. Odkrijemo posodo in pečemo še četrt ure. Svinjo denemo na pladenj, jo narežemo na debele rezine in vrnemo na posteljico.
Zraven se prileže
pražen krompir kot nesamostojna jed na način št. 181
Skuhamo nekaj krompirjev, jih olupimo in narežemo na rezine.
Veliko belo čebulo narežemo na kolobarje in jo popražimo na olivnem olju. Nanjo vržemo krompir in resen šop timijana, ki ga poprej nasekljamo. Solimo in popramo ter vztrajno pražimo na resnem ognju, sprva vsake toliko malce premešamo, za konec pa pustimo, da se na spodnji strani krompir lepo zapeče in zaskorji.
Dober tek!
Reddit! | 1 Comment »
Posted by jaKa on October 19th, 2006 — in Računala
…vedno znova zajebat, a nekemu podjetju iz Redmonda to vedno znova uspe.
Niti štiriindvajset ur še ni minilo od releasea, pa so tu že poročila o luknjah. Via /.
Reddit! | 2 Comments »
Posted by jaKa on October 19th, 2006 — in Službene
Vsake toliko časa se človek znajde v kaosu in anarhiji kakšnega ekstremnega projekta. Slednje označujejo predvsem do skrajnosti našponani roki, rokom neprimerna količina delovnih ročic in mislečih glav in naročnik, ki do zadnjega navdušuje s spremembami zahtev.
V trenutkih, ko roki že grozijo, da se ti kot zgleden val zlomijo na glavo, pomaga, če jasno pokažeš okolici svoje duševno stanje, če na ves glas zavpiješ: negativnih čustev ni dobro zadrževati v sebi! K tej metodi se je zatekel tudi na levi predstavljeni doktor Dani, samotni junak, ki v vlogi Maga Vmesnega Sloja s ponosno privzdignjeno glavo drži spletno aplikacijo stran od podatkovne baze: s krikom v dialektu Prologa blaži bolečine od zadnjega padca, ko mu je moja malenkost v shizofreni vlogi Velikega Arhitekta in Skrbnika Baze že spet spodmaknila preprogo izpod nog z manjšim refactoringom podatkovnega modela.
Priznati pa moramo, da logični predikat, ki ga najdemo za doktorjevim hrbtom, dokazuje, da naš Dani v še takšni nesreči ohrani nam tako ljubo navihanost. Tule nam največ pomeni, če smo delavci srečni in zadovoljni, v Danijevem kriku pa vidim neslutene možnosti za dvig morale zaposlenih, zato bom ob tej priložnosti ponudil zaposlitev – predvsem bralkam, a ker smo podjetje enakih možnosti in odprtih glav, tudi bralcem! – kot X v drugem pogoju za izpolnitev omenjenega predikata.
Ah, predikat bomo seveda posplošili, tako da bo dani postal Y…
Reddit! | 6 Comments »
Posted by jaKa on October 18th, 2006 — in Aforizmične
V nedeljo je lahko biti hedonist!
Reddit! | 1 Comment »
Posted by jaKa on October 17th, 2006 — in Medijske
Nisem ravno prepričan, a zdi se mi, da je zgornji naslov nekdaj rada uporabljala danes vladajoča stranka, ko še ni vihtela oblastnega žezla. Sam se tedaj nisem toliko strinjal z njimi, slovensko medijsko prizorišče sem raje dojemal kot mlako. Nikakor ni šlo za bistro studenčnico, a vseeno je bilo – kot se mlaki priliči – zanimivo in bogato s ponudbo.
Danes, danes imamo prav zares greznico, brez dvoma prav po zaslugi neverjetnih naravnih nesreč, kakršna je kviht za uravnoteženje Branko Grims. Mediji, ki jim vladajo naši, so se spremenili v neprebavljive, smrdeče klobase dreka.
Nacionalka nam ponuja prenose verskih ritualov, ki spadajo v srednji vek, v prvih minutah osrednje informativne oddaje prekopavajo in sestavljajo kosti, v vsako pogovorno oddajo vtaknejo po kakšnega farja. Petkov prajmtajm je posvečen abotnim, pod diktatom Verbotnove na alpske viže poplesujočim starčkom, v nedeljskem večeru pa spet domuje Mario. Šef informativcev razlaga nesmisle o tem, kako mora biti javna televizija državotvorna. Rigorozna kontrola, predvsem informativcev pod težkim škornjem Rajca in Rozike, je pripeljala do tega, da niso varni niti zvesti borci naših, kakršna je Vida Petrovčič, če se igrajo novinarje namesto poslušnih glasnikov oblasti. Vida, ti boš poslušala in držala mikrofon, nekakšen argentinski bankir pa bo nesramno ustvarjal program. Kaj moremo, takle mamo in tkole nam je naredu nepolitični Stane.
Delo nikakor ni bilo popoln časnik, a bilo je berljivo in je povprečno inteligentemu bralcu, ki reči zapisane na cajtngpapir jemlje cum grano salis, vzorči informacije na več mestih naenkrat in o vsem skupaj samostojno razmisli, predstavljalo koristen in zabaven vir informacij in mnenj pretežno inteligentnih piscev. Delo je dobilo svojega privatnega rablja, Danila. Predsednik uprave se vtika v uredniško politiko, na Delu je cenzura neprijetnosti vsakdanji pojav, nepismeni urednik Peter kvasi nesmisle v svojih kolumnah, svoj redni prostor v časniku pa so dobile nebuloze samovšečnega zunanjega ministra. Ah, saj vse pretekle izkušnje jasno kažejo, da vse, česar se Danilo dotakne, drek postane in Delo ni nikakršna izjema. Drek pa seveda spada v greznico.
Dnevnik? Zdi se, da Dnevnik – četudi nekoliko premalo agresivno – le uspe unovčiti razočaranje novinarjev na uravnotežanih medijih. Zadnje čase vleče nase zveneča imena slovenskega novinarstva, začel je z manjšimi preobrazbami, agresivnejšim oglaševanjem. Žal še vedno čakamo na resnejši upgrade vsebine, ki bo potreben, da bi unovčili še razočaranje nekdanjih bralcev uravnoteženega smetja. Po drugi strani pa velja pozorno opazovati, kako se bo reč razpletla: res v Dnevnik oblast še ni porinila svojih grabežljivih prstkov, zdi se varen pod okriljem tujega kapitala. A časopis živi od oglaševalcev, bralce potrebuje le toliko, da je oglaševalcem zanimiv. Sprega velikih oglaševalcev z oblastjo bi se za Dnevnik znala izkazati za jako neprijetno. Pretežno očitne lastniške povezave z oblastniki, kakršne imamo na Delu, nikakor niso nujne za vpliv oblasti, ki nadzoruje velik del gospodarstva, na poljuben medij.
Zgornjo tezo jasno potrjuje primer nizkonakladnega tednika, v katerega je nekdaj pisal tudi današnji prvi oblastnik. Mladine se zadnje čase oglaševalci ogibajo kot hudič križa. Kar pristopi – po nepreverjenih tračih, ki tako ali tako tvorijo edini še užitni del slovenske informacijske ponudbe – Franci, takisto nekdanji Mladinec, in pove, da bo uredil oglasno situacijo, če se le znebijo glavnega urednika. Pisec sicer meni, da bi se Janija morali že davno znebiti, saj je pod njegovim urednikovanjem Mladina tonila v nepovrat zanikrnosti, a skrbi tale pristop: očitno niso varni niti od vladajočih najbolj odmaknjeni. Grozljivosti še ni konec: Janija naj bi nadomestil Grega Repovž. Možak je nepismen, ne zna govoriti, zapovrh pa je – recimo bobu bob – zaznamovan s staršema. Na čelo Mladine bi pač spadal nekdo, ki bi ne bil ne lev, ne desen, ampak tečen! Hja, nekateri si bodo štrik okrog vratu zadrgnili kar sami: oh, kako slovensko!
Kaj nam ostane? Očitno, Slovenske novice in Direkt. Ponujata nenaporne zanimivosti, šopek laži, velike rdeče napise škandal, primerno dozo voajerizma in slečeno bejbo na sredini. Zavest, da ju ne gre jemati resno, pomirjujoče vpliva na bralca. Zapis o davčni nereformi v Delu dvigne pritisk, ob Slovenskih novicah se človek vedno le reži. Kaj več si ne gre želeti. Naprej v rumene čase!
Reddit! | 21 Comments »
Posted by jaKa on October 16th, 2006 — in Kr neki
I’ve seen the demonstrations on the Internet about how you can find another person using a Zune and give them a song they can play three times. It takes forever. By the time you’ve gone through all that, the girl’s got up and left! You’re much better off to take one of your earbuds out and put it in her ear. Then you’re connected with about two feet of headphone cable. Via MSNBC.
Ja, Steve Jobs že ve: svet se vrti okrog žensk! Ni razloga, da bi bilo pri gadgetih drugače…
Reddit! | 3 Comments »
Posted by jaKa on October 15th, 2006 — in Računala
Hans Reiser, avtor mojega najljubšega datotečnega sistema, je osumljen umora žene. Nina je izginila sredi ločitvenega postopka, možak je dan po izginotju kupil dve knjigi o preiskavah umorov, izginil je tudi sovoznikov sedež v avtu, malce popacanem s krvjo. Hehe, zdi se, da ga bodo pokopali uncompleted unlinks/truncates of evidence…
Reddit! | 1 Comment »
