Posted by jaKa on December 22nd, 2006 — in Kr neki
S tole objavo pisec pušča svoje misli na težko prisluženi oddih po celoletni intenzivni rabi in do nič-nič-sedmega zapira te strani. Zadnje službenosti so pospravljene, dile nabrušene, refošk v flaškončku, prijetna družba zagotovljena.
Bralcema želim prijetne praznike, da bi ubežala potrošniški gužvi teh dni, da bi žlahta ne bila prenaporna ob družinskostih tega časa, da bi glava ne bila pretežka naslednjega dne, še prav posebej pa kakšen kosmič snega, za bolj novoletno vzdušje.
Na pot v novo leto vam pošiljam še veselo alpsko poskočnico mojstra Leonarda
Ah, we’re drinking and we’re dancing
and the band is really happening
and the Johnny Walker wisdom running high
s posebnim poudarkom na
Yeah the women tear their blouses off
Reddit! | 3 Comments »
Posted by jaKa on December 22nd, 2006 — in Anketne
Večji del izprašanih, kar štiriinštirideset izmed oseminšestdesetih, se zavzema za rešitev ciganskega vprašanja z nediskriminatornim požganjem Ambrusa s širšo okolico. Res, včasih tudi Američani ponudijo kakšno dobro rešitev, čeravno se v njihovem primeru napalmiranje vietnamske džungle ni obneslo.
Devet bi jih pobilo cigane, sedem bi jih preselilo civile, šest cigane, le dva pa bi pobila civile.
Prihodnje vprašanje bo kičasto praznično: vaše želje v dvataužent inu sedmem.
Reddit! | 1 Comment »
Posted by jaKa on December 22nd, 2006 — in Odbor za družbeno-politično primernost
Naš najljubši deklarirani rasist, homofob, patriot in nacionalist, strokovnjak za orožje in denar Plemeniti bojda zbira podatke o grehih ministra za prevažanje žena, nakupe fasnge in ignoriranje zunanjih zadev. Domnevni cilj: interpelirati Rupeža.
Sprašujemo se, ali Plemenitež to počne v navezi s Prvim Janezom ali pa – kar se zdi skrajno neverjetno, Zmagoslavnež je le racionalen in preračunljiv um – na lastno pest. Predvsem pa, ako je res prvo, s kom bomo nadomestili Nenadomestljivega, in kakšna nagrada čaka Plemeniteža za njegov trud?
Reddit! | 1 Comment »
Posted by jaKa on December 21st, 2006 — in Kr neki
Z žalostjo v srcu sporočam, da je svet prikrajšan za malce bizarnosti. Umrl je namreč Saparmurat Nijazov, svojim podložnikom znan tudi kot Turkmenbaši, ata vseh Turkmenov.
Mož, ki je spisal Ruhnamo, veličastno epsko besedilo, ki slavi turkmenski narod, njegovo dolgo zgodovino vse do očaka Noeta in daje moralne ter etične napotke za življenje, in katerega poznavanje ter znanje na izust je pogoj za pozitivno oceno v šolah, sprejem v državne službe in opravljanje vozniškega izpita. Bojda je bil tudi dogovorjen z Alahom, da je trikratno branje te mojstrovine direktna karta za v raj.
Mož, ki je bugiribasti kič povzdignil v umetnost s kipom samega sebe, ki se obrača za soncem. Vse v nadnaravni velikosti in oblečeno v zlato, seveda!
Mož, ki je spremenil turkmensko besedo za kruh – in tudi ime četrtega meseca – v ime svoje matere. Heh, stric Sigmund bi ga bil ziher vesel.
Reddit! | 3 Comments »
Posted by jaKa on December 19th, 2006 — in Računala, Službene
Iz nekega komentarja v lokalnem hroščosnedu:
Testiranje: sam sem naredil nekaj testov na bazi; vsulo se ni nic, poleg tega pa se je kar dobro pretvarjalo, da deluje.
Avtor je doktor Dani. Stavek lepo ilustrira apriorno nezaupanje do programske kode, inherentno vsakemu izkušenemu programerju.
Reddit! | 26 Comments »
Posted by jaKa on December 19th, 2006 — in Kr neki
Te dni s primerno morbidnim rokenrolom v ušesih zaključujem službenosti, ki se jih spodobi zaključiti pred koncem leta. It’s closure time.
Ravnokar mi je v ušesa priplaval komad, ki sem ga tja od gimnazijskih let naprej slišal mnogokrat in še enkrat ali dvakrat zapovrh. Prvi mi ga je predstavil mojster Cave na ploščku Kicking Against the Pricks, a resnici na ljubo ga ni čez izvirnik v interpretaciji VU in brezposlušne Nico. All tomorrow’s parties.
Danes sem spoznal, da ga v vseh teh letih, po vseh teh poslušanjih nisem razumel. Nikdar mi ni bilo prav jasno, kaj so te tomorrow’s parties in čemu vendar ta moreči melos, ko pa je govora o nečem inherentno prijetnem, o parties. Poznavaši lepo bero tračev o Andyju in zbirki bizarnežev okrog njega, nenazadnje pa tudi o nordijski divi sami, sem si nekako naivno predstavljal, da gre za obilje petindvajsetke, jabolka laced with heroin (hmmmm, ali pa je bila to morebiti navada Jerryja in Grateful Dead?), pušenje faliranim študentom (prizora iz Doorsov, ko gre Nico v liftu na kolena pred Jimom Morrisonom, ne morem pozabiti: obvezen učni material za Saško Lendero) in podobne razvratnosti.
Kakšna zmota, kakšna zmota! Prisluhnimo še enkrat.
And what costume shall the poor girl wear / To all tomorrow’s parties
…
And what will she do with Thursday’s rags / When Monday comes around
…
For Thursday’s child is Sunday’s clown / For whom none will go mourning
…
Jasno, Nico govori o predprazničnih službenih zabavah!
Reddit! | 1 Comment »
Posted by jaKa on December 18th, 2006 — in Pet minut za kulturo
The Departed je preprosto briljanten, česar pa smo pri Martinovih izdelkih tako ali tako vajeni. Odlična zasedba vlog, od večnega Jacka do mladičev, Matta, Lea in Marky Marka; še Alec Baldwin je prebavljiv (ob njem vedno pomislim na ono epizodo South Parka, kjer ameriška vojska bombs the Baldwins).
Reddit! | 7 Comments »
Posted by jaKa on December 15th, 2006 — in Kr neki
Te strani, pribeležke piščevih misli, prigod v očarljivi družbi prve priležnice, kuharskih prebliskov, jadranj in smučanj, ciničnih komentarjev časa, ki ga živimo, pljunkov čez politično nesnago in recenzij bolj ali manj kulturnih dogodkov, danes praznujejo dve leti, kar se prištevajo med ostalo smetje na spletu.
V tem času so si zagotovile oba bralca, piscu priskrbele prijateljstvo ali dve v onem drugem, fizičnem svetu, mu – konfliktni osebnosti – omogočile marsikateri prijeten prepir, predvsem pa služile kot dobra vaja iz pisanja. Zapovrh ni pisca še nihče tožil.
Dvignimo torej čaše: še na mnoga leta!
Reddit! | 10 Comments »
Posted by jaKa on December 14th, 2006 — in Kr neki
Zadnje čase, v luči nekaterih javnih gnezdenj in rojenj piscev blogov, pogosto zapazim močne besede, kot so slaven in pomemben. Tudi na teh straneh so se že pojavljali evforični komentarji dame, ki rada uporablja omenjeni poveličevalnici.
Spodobi se, da pod vplivom omenjenih močnih in težkih besed in spričo bralcema teh strani nezgrešljive resnice, da sem an opinionated asshole, še sam povem kakšno na to temo. Sam ne bom preveč evforičen, moji matematični duši primerno bom hladen, objektiven in natrdnotlehen.
Blogi, še prav posebej pa pisci blogov, s(m)o, kot pravi dobro znan ljudski rek, kurac od ovce.
Naj na kratko razložim. V moji mali črni knjižici pod geslom slaven piše: ne morem ga povoziti, ko iz štacune vleče vrečke s špecerijo prek ceste. Pojem pomembnosti je razložen kot nikakor ne bi šlo brez.
V luči teh definicij je očitno, da nihče na sončni strani Alp ni slaven. No, s častno izjemo Marjetice Rupel, ki jo povsod, še prav posebej pa po male gospodinjske nujnosti, vozi ministrski šofer. Prav tako je očitno, da nič podalpskega razen ajdovih žgancev ni pomembno. qed.
Reddit! | 10 Comments »
Posted by jaKa on December 14th, 2006 — in Odbor za družbeno-politično primernost, Računala, Vzgojno-izobraževalne
Left Behind, krščanska video igra, je res zgled krščanskega. Kot nalašč za pod božično drevesce.
Avtorji pravijo: conduct physical & spiritual warfare: using the power of prayer to strengthen your troops in combat and wield modern military weaponry throughout the game world.
Archnemesis, ki se mu bodo zoperstavili mladi e-kristjani na ulicah New Yorka, legla zla, je fictional Romanian Nicolae Carpathia, secretary-general of the United Nations and a People magazine “Sexiest Man Alive.”
Paziti je potrebno, da se ne pečate z osebami sumljivega poklicnega ozadja: one of the evil characters is a rock musician. … If you get too close to him your spirit is lowered.
Zgodba je prirejena po tejle fundamentalistični debilani, več pa vam bo povedal SF Chronicle, tule.
No, sam sem prepričan, da bo Gospod v svoji brezmejni modrosti nad bebce pri Left Behind Games poslal ne ogenj z neba, kugo ali kobilice, temveč času primernejši – bankrot. Ocena 3.4/10 (Bad) na Gamespotu že ne more biti dobra popotnica.
Reddit! | 2 Comments »
Posted by jaKa on December 13th, 2006 — in Kr neki
Prihaja praznični čas. Pravzaprav je, sodeč po očarljivo kičastih, energetsko potratnih razsvetljavah vsega in še česa, klavstrofobičnim sovražno natrpanih trgovinah, vonju kuhanega vina na ulicah, gostečim se pirotehničnim eksperimentom med bloki, sodeč po prav vsem razen po vremenu, že tu. Ta čas, ob koncu leta, se rade pojavljajo takšne in drugačne recenzije, rekapitulacije, presoje in pregledi preteklih tristonekaj dni. Zakaj vendar? Zakaj spomin na neumnosti preteklega leta? Tako ali tako jih bomo ponovili naslednje leto. Zakaj melanholija, saudade ob spominu na prijetno, a minulo?
Recenzije so neumnost. Ena sama je, ki je vedno znova, vsako leto vredna ogleda. Tista z JibJaba: tokrat za dvataužent inu šesto.
Reddit! | 7 Comments »
Posted by jaKa on December 12th, 2006 — in Odbor za družbeno-politično primernost
Današnje dnevno časopisje, predvsem manj uravnoteženi primerki, je objavilo vest, da se Meta, gospođa ministarka, bojda odpravlja po nakupih gospodinjskih malenkosti in špecerije kar s službenim avtomobilom. S šoferjem vred, jasno.
Vzdignil se je vik in krik. Čemu vendar, ko pa so na ministrstvu za publicistiko, napihovanje ega in kakšno zunanjo zadevo lepo pojasnili, da sta omenjeni avto in šofer na voljo tudi za protokolarne obveznosti ministrove soproge. Meta je pač šla po protokolarno sirkovo metlo – nemara za protokolarne obveznosti na Kleku -, po protokolarni Ariel – da očisti maslo z moževe glave -, po protokolarne brisačke, da bo počistila svinjarijo za Dimom.
Kako nerazumevajoče od teh medijev! In predrzno, predrzno, da si upajo v vojno z opcijo, ki je zmagala na volitvah! Gospa je vendar vse to sama nakupila, se drenjala po prostaških trgovinah… mar naj sama tudi vleče vse to domov?!
Spodobilo bi se, da ji proračun plača gospodinjsko pomočnico, ki bi opravljala te reči namesto nje in letalo, s katerim bi se medtem Meta odpeljala v London po kakšen klobuk!
Mimogrede zvemo tudi, da Rupsel rad spi na gosjem perju, zavit v egipčanski bombaž. O, kako ljubek pogled mora biti to, Dim, zadovoljno zvit v fetalni klobčič in odet v mehke pernice, se hrčkasto nasmiha v snu, ko osamosvaja vedno nove države, prinaša demokracijo v nekdanje ruske republike, se rokuje s Condi, predseduje OZN.
Večnega Dima za dosmrtnega zunanjega ministra, dosmrtnega kolumnista vseh dnevnikov in maršala! Za domovino – z Dimom naprej!
No, saj se ne gre čuditi: gre le za naslednji korak v Ruplovem samoljubnem razumevanju države kot njegovega malega fevda: hej, jaz sem osamosvojil to državo, z njo lahko počnem kar se mi zljubi. In z vašim denarjem, dragi davkoplačevalci, tudi.
V glavi zaživi naslednja podoba: Rupel Osamosvojitelj, z zvito Novo revijo v eni in povezanim svežnjem knjig, ki mu jih je, disidentu, sponzoriral nekdanji totalitarni režim, v drugi roki, v pozi one topless dame, ki juriša na Bastiljo, iz neke znane slike meni neznanega avtorja. Jugoslovanska vojska brezglavo beži pred njim, ljudje mečejo rdeče knjižice v obcestni jarek, časopisni uredniki se tresejo ob robu.
Kdaj, za božjo voljo, se bomo znebili te naravne nesreče? Sam plačam moden prisilni jopič pri Armaniju…
Reddit! | 3 Comments »
Posted by jaKa on December 8th, 2006 — in Medijske, Odbor za družbeno-politično primernost
Ob polčasu vladanja tapomladnih je Psihotični Slak v studio povabil Prvega Janeza. Nacionalka stavi na pop licenčnice, provokacijo in rumenost, pop pa umirja tempo, resni. Zanimivo.
Trenje le dveh teles, brez vsevprek vpijočih gostov, le – malce ekshibicionistično, kne? – občinstvo je ostalo. Intimno, ena na ena s premierom.
Prvi Janez rad razlaga reči na dolgo in široko, odgovore zavija v velik šopek povezanih – včasih tudi jako šibko – dogodkov prej in potem, na levi in na desni, zgoraj in spodaj. Pogosto se ogne osti vprašanja. Postaja premierski: spolzek, zmuzljiv. Izčrpava s kvantiteto. Sam tak slog črtim: vzbuja sumničavost, nezaupanje. Vseeno, na vprašanja je dobro pripravljen; pogosteje relativizira spraševalčevo tezo kot pa jo pobije, a deluje prepričljivo; če že ni zmagovalne poti, spretno popravi vtis z malce spokorniške samokritike.
Ja, pogosto in rad se je Prvi Janez, vsaj primerjalno z njegovo običajno aroganco, posipal s pepelom. Prevzemal odgovornost. Heh, lahko bi sklenili, da gre vladi res slabo. A s to potezo si je nemara priboril kakšno točko: Slovencu je takšna drža ljuba.
Večkrat se skliče na to, da so oni delali enako. Hah, ta argument me vedno znova na smrt zabava.
Ni se čisto otresel epidemične bolezni pomladnikov, z baročnimi pridevki okrašenih besednih zvez, ki izzvenijo megleno in prazno, brez definicije. Obstajajo sozvočja interesov, ki so se tukaj… ujela, me je spomnilo na blef Arthurja Denta v pogovoru z Vogonom prostetnikom Jeltzem: v kontrapunktu z nadrealizmom vtkane metafore…
Takisto se ni znebil drugega opozicijskega ostanka, ob nekaterih priložnostih še vedno rad pomaha s kakšnim fotokopiranim in prelepljenim člankom iz pradavnega časnika kot dokazom in pove, da se da te reči dokazati tudi še drugače. Prepogosto uporablja nedoločne zaimke in restriktivni kod.
Za konec Slak le povpraša še o Uršiki zali: Janez zardi, a to hitro uravnoteži s samozadovoljnim nasmeškom. Za točke. Urške seveda hočemo več. Predlagam, da se za dobro duševnega zdravja naroda v bodoče pojavlja namesto Branka Grimsa.
Kakorkoli že, če ob njega postavimo ostale čelnike slovenskega parlamentarnega prostora, Kacota, Barbiko, Plemeniteža, Kahla, polovico bratov Podobnik, argentinskega bankirja… postanejo reči očitne. Prvi Janez je le car, v tem trenutku brez konkurence. Žal je njegova politična okolica polna čudnih evolucijskih zmot.
Spraševalec se ogne zunanje politike in vladnih uravnoteževalskih posegov v medijski prostor. Zakaj že?
Naj zaključimo z odgovorom na izvirno natrto vprašanje: ocena igre v prvem polčasu je negativna. Karizmatična in močna Janezova roka očitno ne zmore pasti te vlade: ta ne ve kam bi šla, vsakdo vleče v svojo smer, ukrepi so pogosto bizarni, na mnogih področjih so izvršniki prav obupno nespretni. Janez vlada – po skromnem piščevem mnenju – preslabo. Teleglasovanje je Janezu s sedemdesetimi odstotki prisodilo, da vlada dobro. Zanimivo. Mar ljudem manjka kompas? Referenca? Zmožnost trezne presoje? So blazni? Ali se pač vse te dobrote izjemno uspešno skrivajo le meni?
Sam sem pred začetkom tekme od tapomladne vlade pričakoval več, kot je ob polčasu videti. Spodoben selektor bi zamenjal lep kos moštva.
Reddit! | 4 Comments »
Posted by jaKa on December 7th, 2006 — in Kr neki
Telesa, ogledal sem si jih pred nekaj dnevi, so ena najboljših razstav, kar sem jih kdaj videl. Pogled na veličastni mehanizem človeškega telesa, podrobno in od blizu, po slojih in v celoti. Najboljše tri ure biologije, kar sem jih kadarkoli imel. Čudnemu občutku ob misli, da je srce, ki si ga ogledujem, nekoč bilo, da je človek, ki mu ravnokar buljim v odprt prsni koš, nekoč živel, dihal in mislil, navkljub.
Zaključek: fak, tale evolucija res obvlada.
Mimogrede sem popravil tudi nekaj mojih blago zgrešenih predstav o zgradbi človeškega telesa – recimo o velikosti prazne maternice, relativnih velikostih organov v trebušni votlini in podobnem – in se natančno seznanil s tem, kje se od hrbtenjače odcepi in kam natančo nato vodi pot tegale nesrečnega snopiča nevronov, ki mi občasno najeda.
Reddit! | 5 Comments »
Posted by jaKa on December 4th, 2006 — in Kr neki
Te dni pisec trpi v vetru in dežju jesenskega Amsterdama. Part business, part – ah, kaj part, gre le za A’dam, recimo kar mostly – pleasure.
V Amsterdamu sem bil, v prijetni družbi prve priležnice, pred dobrimi enajstimi leti. Že takrat me je mesto očaralo s svojo ljubko domačnostjo, pešcu prijetno majhnostjo, čredami kolesarjev. Skozi čas je spomin malce obledel, očaral je New York, očaral je Peking, očarala Barcelona…
Že minuto po vrnitvi me zadane flashback: A’dam je le en in edini. Nobeno mesto ne očara in ne začara tako. S pristaniško mešanico vseh mogočih kultur. Vseh mogočih hran. S spročenostjo. S severnoobalnim vetrom, ki takoj zlomi dežnik. S soncem, ki posije pet minut kasneje. Z rdečimi lučmi. Z dišečim dimom. S prijetno gnečo, zvoncem tramvaja in kamikaze-kolesarji.
Hej, še s taksisti: A’dam je edino mesto na svetu, kjer za tekoč pogovor s taksistom ni potrebno govoriti pakistansko, kreolsko ali indijsko. V A’damu celo taksisti govorijo angleško.
Amsterdam je spet splezal po lestvici mojih najljubših mest. Zdi se, da bo tokrat dolgo ostal prvi.
Reddit! | 5 Comments »
