Surovo

Posted by jaKa on May 31st, 2007 — in Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali, Z veliko žlico

Včeraj sem gostil tamorsko in morskega priležnika. Postregel sem s priljubljenimi jaKobovimi pokrovačami z velikim K – v katere sem tokrat naphal blitvo namesto rukole – in pomorsko klasiko, parom škarpen opremljenih z agrumi, olivami in krompirjem ter potenstanimi v pečici pod alufolijo. Zapovrh pa sem izkoristil prisotnost svežih poskusnih zajčkov, spustil domišljijo z vajeti in sestavil še prešano solato z morsko surovino.

Takole: na sosedovem vrtu izmaknemo glavico radiča, jo ločimo v liste in te narežemo na tanke trakove. Zložimo jih na dno primerne posode, ravno toliko, da ga pokrijejo. Sveže ribe – sam sem uporabil orado, prav primerni pa bodo tudi brancini, zobatci in ostali beli primerki – se lotimo z ostrim, res ostrim nožem in ji najprej odstranimo kožo, nato pa njeno meso vzporedno z ribjo vzdolžno osjo režemo na tanke rezine in jih zlagamo na radič. Z ostrim pogledom oprezamo za morebitnimi kostmi, jih polovimo in odstranimo. Med ribje šnite denemo še nekaj koscev rdeče pomaranče, nekaj kaper in meso črne olive ali dveh. Rahlo, res rahlo osolimo in popramo, nato pa vrh ribe nasujemo izdatno količino nasekljanega svežega koprca. Vse skupaj omastimo z radodarnim curkom olivnega olja in okisamo z limono. Vrnemo se k radiču in postopek ponovimo. Ponovimo večkrat, da solata zraste nekaj nadstropij visoko. The sky is the limit.

Posodo zapremo tako, da bo pokrov pritiskal na solato. Obtežimo in pustimo v hladilniku kakšen dan ali dva. Z nekaj sreče bo v času strežbe jed dovolj kompaktna, da jo narežemo kot torto, pojemo in se obliznemo.

Spodobi se, da zraven popijemo primerne količine rebule in malvazije v skladu z dobro znanim rekom: preveč je ravno prav!

Nikota za predsednika!

Posted by jaKa on May 30th, 2007 — in Medijske, Odbor za družbeno-politično primernost

Obče znano je, da naš priljubljeni razumnik, pesnik, modernist rad in pogosto nagne kupico – nenazadnje se to slovenskemu literatu tudi spodobi – in da nima posebnih predsodkov proti javnemu nastopanju v nagnjenem stanju. Tokrat pa je presegel samega sebe. Vzhičeni čestitamo in navdušeno pozdravljamo! Jebeš manekena in orgličarja: Nikota za predsednika!

Branje

Posted by jaKa on May 29th, 2007 — in Kr neki

Prebral sem dve strani Malega princa. V španščini. Glava je zdaj težka.

Zupanova torta

Posted by jaKa on May 28th, 2007 — in Odbor za družbeno-politično primernost, Vzgojno-izobraževalne

K umiku nesrečnega, z vseh strani opljuvanega skrpucala o visokem šolstvu zdaj poziva še šest nekdanjih rektorjev. Šest rektorjev, ki premore, kolikor jih pomnim, jako različne poglede na svet vobče in na politiko prav posebej.

Očitno je že prav vsem jasno, da je predlagana zakonska nesreča strel v koleno slovenskim univerzam in raziskovalnim inštitucijam. Vsem je jasno, da zakonodajalec zdravi pameti v posmeh rine z glavo skozi zid. Vsem je jasno, le omejenemu kemiku, ki mu prišepetava konfliktnointeresni Jambrek, ne.

Znebite se ga vendar!

Zverinsko

Posted by jaKa on May 28th, 2007 — in Anketne

Malce ste me, dragi respondenti, razočarali z vašim zapostavljanjem glodavcev in vztrajnim klikanjem po zvereh. Zveri so zato zmagale z enaindvajsetimi glasovi, glodavce, ti so zbrali le dvanajst privržencev, pa so prehitele celo šilaste veverice s trinajstimi glasovi. Tesno jim sledijo lihoprsti kopitarji z enajstimi glasovi, kaj malo pa vam je mar za nesporno eleganco morskih krav – ta je prepričala šest glasovalcev – in uhatost zajcev in žvižgačev, ki je pritegnila vsega pet obiskovalcev.

Držeč obljubo iz napovedi pretekle ankete, vas vabim, da po izbiranju med vrhovi stvarstva vaš glas oddate še najpreprostejšim – politično nekorektni bi nemara rekli primitivnim -, a zato nič manj pomembnim organizmom.

Ljubezen #2

Posted by jaKa on May 27th, 2007 — in Vpogledne

Ljubim sebe.

Pašta mladosti

Posted by jaKa on May 27th, 2007 — in Z veliko žlico

Danes, še vedno pod vplivom preteklega praznika proletarske mladine, kuhamo osvežilno, mladostno paštico.

Na olivcu prepražimo pol rdeče čebule, ko postekleni pa čeznjo zadegamo dve nakoščkani hruški. Zmanjšamo ogenj, pokrijemo in počasi tenstamo, dokler se pregovorna hruščja trdnost ne razblini in omehča. Vmes damo dušenju piti malce riževega vina. Proti koncu vse skupaj obrizgamo še z malce paradižnikovega pireja, osolimo in popramo ter izdatno odišavimo s svežo baziliko in naribanim tartufom.

Na pašto – s skuto ali kakšnim zelenjem polnjene oblike bodo še prav posebej primerne – vržemo na kocke nadrobljen ovčji sir, vse skupaj pa prekrijemo s hruškovo omako in radodarno omastimo z bučnim oljem.

Mladostnodnevni kompot

Posted by jaKa on May 26th, 2007 — in Pet minut za kulturo

Moveknowledgement. Žal le zaključek. Kam vendar gre ta svet, da se koncerti začenjajo ob napovedani uri?!

Krasni Balkan Beat Box – ki sicer niso z Balkana, so pa ritmični, poskakujoči in res catchy.

Doktor Batonga v Gali se je edini izkazal za malce prezrel, skoraj gnil sadež. Doktor?! Mazač!

Sindikalcem v Gromki gredo vse pohvale. Hipnotično, tako za oči kot za ušesa. Plesno, ne pa plesnivo. Ni kaj, prijateljica že ve, da kr je dobr, nej slabú.

Ortojugonostalgično tuljenje v Menzi.

Včerajšnji kompot je bil res sladek. Metelkova pa nabito polna. Prav smešno, kako na petindvajsetega maja tam srečaš ljudi, ki bi jih sicer živ dan ne.

Dan

Posted by jaKa on May 25th, 2007 — in Kr neki

Vsak dan je dan nečesa. Danes je, na primer, dan brisače. Vzemite v roke vašo najljubšo brisačo! Lahko jo celo malo požvečite.

V nekem drugem času je bil to tudi dan mladosti. S tistim časom je danes težko vleči kvalitativne primerjave, sploh tako na hitro, a to, da so takšne bizarnosti postale redkost, prihranjena raznim Severnim Korejam in srednjevzhodnim koščkom Sovjetske zveze, je brez dvoma dobro.

Ljubezen #1

Posted by jaKa on May 23rd, 2007 — in Vpogledne

Ljubim dež.

Lizzy

Posted by jaKa on May 22nd, 2007 — in Kr neki

Lizzy the Lezzy. The muff-munching dyke.

Krasn.

Pokazala je tablodnjava.

Ena o (samo)ukinitvi

Posted by jaKa on May 21st, 2007 — in Kr neki

Naš priljubljeni salonski intelektualec je nedavno priobčil zapis o koncertu Laibach. Kajpada ga je zmotila množičnost in neekskluzivnost prireditve, podobno kot ga moti drenjanje z rajo v Mercatorju, in seveda si ni mogel kaj, da bi v svojem znanem reciklažnem slogu ne priobčil ene svojih… khm… sam izraz kolumna hranim za reči s tehtno vsebino, recimo tedaj raje: enega svojih zapiskov. Zapiski so tisto, kar ljudje povečini puščajo na blogih, in tu res gre Marku priznati prvenstvo: zapiske je puščal okrog, ko blogov samih še niti ni bilo.

Bojda mu je Laibach tedaj na njegov predlog, da bi se veljalo samoukiniti, odgovoril s “Crnkovič naj se jebe.” ali: “Naj gre v kurac!” Kar naj bi bil precedens v smislu, da je nekdo kaj takega rekel v intervjuju, da je drugi objavil in tretji fasal.

Eh, Marko, res sicer praviš, da nisi šel preverjat in tudi jaz ne bom, a v mojem spominu je ta odgovor ostal malce drugačen. Bolj v slogu “Crnkovič naj se ukine kar sam.” Vsekakor mnogo manj precedenčen.

Pa nikakor, da bi hotel našemu ljubemu Marku jemati prvenstvo na tem področju. Nikakor, le naj bo prvi, ki so ga v tiskovini javno ozmerjali. Poudaril bi rad le, da je Laibach s tem zadel žebljico na glavico. Vse, kar naš salonec očita Laibachu, da je namreč ostal zagozden v preteklem, v disidentstvu osemdesetih, velja ravno zanj: ostal je zataknjen v pubertetniškem intelektualiziranju. Vemo, pred čigavim pragom velja najprej pomesti: naj se vendar ukine.

Pomladni medaljoni

Posted by jaKa on May 20th, 2007 — in Z veliko žlico

Svinjsko ribico namedaljonimo: nikar ne režite tankih šnit, naj bodo medaljoni krepki in debeli, preminulemu pujsu v čast. Zadegamo jih na razbeljeno ponev, omaščeno s kancem olivca in jim zavdamo z vročino, kakšni dve minutki naj se žgejo po vsaki strani.

Medtem narežemo mlado čebulo, celo rastlino, od čebulice do zadnjega zelenega vršička, nakolobarimo, in eno zrelo, a ne razmehčano hruško. Viljamovka aka Willi Birne bo krasna izbira.

Medaljone poberemo iz ponve, jih zložimo na krožnik, pošteno osolimo, popramo in čez vse potresemo rezultat rezljanja nekaj vejic svežega timijana.

V ponev vržemo čebulo. Pražimo. Dodamo hruško. Pražimo. Radodarno zalijemo z belim vinom, a ga večji del odparimo ven. Medaljone vrnemo v omako in vse skupaj tenstamo, po potrebi dolivajoč rujnega po kapljicah, dokler niso hruške na robu tega, da opustijo svojo obliko in se zlijejo v eno z ostankom omake. Pozor: ne pahnemo jih čez rob.

Postrežemo z domačimi njoki in vse skupaj pokrijemo z naribanim parmezanom.

Kinkip

Posted by jaKa on May 20th, 2007 — in Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali

Bil je Kinkip in bilo je dobro.

Marš!

Posted by jaKa on May 19th, 2007 — in Kr neki

Draga bralca, vljudno vaju vabim na marš. Obsežno, masovno, javno zakajanje ima vedno znova prav poseben šarm.

Mimogrede, zakaj hudiča marš?! Kdo vendar bi hotel marširati, ko ga zelenje pahne v tisto prijetno poležavalno vzdušje?