Drang nach Süden
Ponavadi sem promiskuiteten. Rad jih menjam. Tokrat, tokrat pa se že drugič vračam k Zorani. Da bi buh dal lep veter. Na svidenje.
Ljubezen #4
Ljubim vročino.
Kdo nas zajebava?
Zadnje čase sem nad debilano, ki se ji slovenska notranja politika pravi, po dolgem času spet navdušen. Končno smo učakali resno dramo! Vprašanje je, ali nas zajebava Tone ali nas je zajebaval Prvi Janez? Prvi je tako ali tako že politična mrhovina, ako pa se izkaže, da nas je zajebaval drugi, tedaj se spodobi, da ga nemudoma deložiramo na smetišče zgodovine, z impičmentom, predčasnimi volitvami in vsemi ostalimi ceremonijami, ki spadajo zraven, vred. Tokrat mu tudi osamosvojiteljstvo in vse tekovine revolucije ne bi smele pomagati.
Heh, takšne reči so včasih okvalificirali za high treason in zanje obešali. Ah, krasni stari časi… 
Golaž za oktet
Vsake toliko se kuhinja – sploh manjša kuhinja mezdnega delavca, ki kuhalnico suka v skromnem stanovanjcu ob robu prestolnice, zgrajenem še v svinčenih časih, v obdobju v katerem je nekdanja totalitarna oblast disidentom izdajala njihova subverzivna besedila v knjižni obliki – izkaže premajhna za lagodno streženje izbranemu okusu večje horde lačnih. Ob takšnih prilikah se velja zateči k takozvani enolončni hrani. To odlikuje obča skromnost: pri sočasno potrebnem in pomazanem posodju, prostoru na pultu in na šporhetu, zapovrh pa je prijazna tudi do kuharjevega telesa, saj ponavadi ni potrebno šprintersko vrtenje okrog treh brbotajočih reči obenem.
Tokrat predstavljamo primerek te sorte hrane, pravoverni golaž, in obenem opozarjamo, da – medtem ko ponavadi recepte tule zapisujemo z dvema do štirimi jedci v mislih – so tokrat količine umerjene na osmerico lačnih.
Z lova se vrnemo z lepim kosom mlajše krave. Pleče, bočnik, stegno ali sorodni kosi bodo jako primerni. Mešate jih lahko po potrebi, glejte pa, da mrhovina v splošnem ni prepusta. Samo stegno, recimo, ne bo najboljša izbira. Odmerimo dve kili – sam sem se o tej priliki odločil za pol plečeta in pol stegna – in ju razrežemo na trakove. Za pol moškega kazalca dolgi in za prst debeli naj bodo. Iz zemlje izkopljemo še kilo in pol čebule ter jo nakoščkamo. Što finije, to bolje!
Pripravimo začimbovje: nasekljamo nekaj vejic svežega timijana, ravno toliko majarona in šop bazilike. Stremo žlico ali dve zrn kumine in en manjši čili. Prepričamo se, da je na dohvat ruke tudi mleta sladka rdeča paprika.
Dno velikega lonca neskromno omastimo z olivcem, ga zagrejemo in nanj vržemo čebulo. Pridno mešamo in pražimo, dokler čebula ne zadobi nežnega rjavkastega tena. Zdaj jo pordečimo s podaljšanim prašenjem z rdečo papriko, premešamo, dodamo vse ostalo začimbovje in pet nasekljanih strokov česna. Pridno mešamo še kakšno minutko, dve, nato pa na čebulo zlijemo dve žlici balzamičnega kisa in dober ducat žlic vode. Sledi meso, ki ga le na hitro vmešamo med čebulo, nato pa pustimo pr gmah, dokler se ne navzame paprikaste rdečice. Pazimo, da se le tensta in da ga ne opečemo. Solimo in popramo, premešamo, zmanjšamo ogenj na minimum, pokrijemo in pustimo, da se v lastnem soku vse skupaj duši dobro uro in pol do dve, dokler meso ne postane zobem prijazno. Vsake toliko malce premešamo, v primeru, ko bi omaka skrivnostno uspela izpareti, pa vedite, da počnete nekaj narobe, a le brez panike: dolijte pač malce vode.
Za konec še drugič oprašimo vsebino lonca z rdečo papriko, ako je potrebno, dolijemo ravno toliko vode, da prekrije vse meso, pošteno premešamo in vse skupaj cmarimo še dobre četrt ure, nato pa odstavimo. Naj namignem še, da bo golaž najboljši, če ga boste pustili nekaj ur in nato še enkrat pogreli. Zraven postrežemo, jasno, bele žemljice.
Najboljši zagovor magisterija…
…vseh časov!
Jennifer Chowdhury na NYU predstavlja svoj magistrski projekt Intimate Controllers: tule. Via teta Regina @ Wired.
Suši (with a twist)
Splošno znano je, da zvrst dam, ki jih smemo nazivati z mladimi pravnicami – naziv se, mimogrede, sme podeliti tudi tistim, ki še niso diplomirale ali pa opravile pravosodnega izpita -, že po sebi sodi vsaj v višji srednji razred. Nekatere so nagnjene, recimo, k igranju golfa, četudi jih hendikep ne zanima, brez dvoma pa imajo oko tudi za bleščečo avtomobilsko pločevino in tekstilije, ki sicer izvirajo iz Kitajske ali Bangladeša, a jim oznake z italijanskimi imeni cene dvigajo v nebo.
Tudi ako ne strežete ravno te dni aktualni Katarini, velja, da mora biti človek previden, kadar na večerji gosti mlado pravnico ali celo več le-teh. Še prav posebej velja poskrbeti za prvi vtis: četudi kanite kasneje postreči s pasuljem, vampi ali avtohtono govejo župo, velja pri prvem hodu upoštevati načelo – kot se je nekoč izrazil kolega-dva-nula – imprešn fuda.
V luči gornje razprave se izkaže, da je primeren uvod v večerjo – hej, tokrat bomo mi kradli ideje Japoncem! – suši with a twist, prilagojen domačim podalpskim razmeram, kjer se sveža riba še najde, z algami pa je bolj težka…
Na sosedovemu vrtu naropamo nekaj pora. Tokrat nas zanimajo predvsem oni višji, trši, zeleni deli te hvalevredne rastline: odrežemo jih tam, kjer začenjajo bledeti in previdno razdelimo na posamezne liste. Naj se ne raztrgajo.
V veliki posodi zavremo liter vode, nato pa porovo listje vržemo v krop le za kakšne pol minutke. Ravno toliko, da se por odreče zoprni trdoti, da postane mehak in voljan. Omehčanega poberemo iz vode in ga nemudoma vržemo pod hladen tuš, nato pa liste po dolžini razrežemo na, denimo, dva centrimetra široke trakove.
V roko vzamemo oster, res oster nož in se z njim lotimo surove ribe. Primeren prebivalec morja bo recimo rumenoplavuti tun, ker pa gre za precejšnjo ribo, bo nemara dovolj že en sam tunin steak. Z nožem meso režemo na tanke rezine, te po potrebi še razdelimo na več trakov, ki se po širini prilegajo porovim, in jih zložimo na slednje. Le pri koncu pustimo kakšen centimeter, dva. Začinimo s strtimi koriandrovimi semeni, belim poprom in malce soli.
Vrh tune denemo še tanek sloj riža, ki smo ga pošteno, že kar malce preveč skuhali in nato ohladili. Sam zagovarjam kuho v mešanici polovice vode in polovice pomarančnega soka. Ne škodi niti ščepec curryja…
Vse skupaj tesno zvijemo, nato pa vsakega od zvitkov okisamo z nekaj kapljicami limoninega soka in omastimo s kratkim curkom bučnega olja. Dober tek.
Statistika
Ako zavržeš, opljuvaš, preslabo plačaš, nategneš, razočaraš in na neprimerna mesta postaviš toliko ljudi, kot so to v zanikrnih treh letih mandata storili naši aktualni vladalci, je popolnoma neverjetno, da bi bajta, ki si jo gradil, prav dolgo stala. Heh, statistika, kaj moremo…
Potem, ko je že Stojan v imenu pivovarne Laško dal jasno vedeti, da je ljubezni konec, sta se iz Janezovih apologetov v najhujše sovražnike prelevila tudi Andrijana in Danilo.
Očitno je: denar že zna poskrbeti zase. Janezove politične zaslombe se je ustrašil. Škodi.
Kot pristen Slovenec, ki si z vsakim vlaknom svojega bitja in žitja želi, da bi sosedu krava crknila, si seveda ne morem kaj, da se ne bi škodoželjno smejal sam pri sebi.
Po drugi strani pa damina ostroumna razlaga stanja sili na bruhanje. S šofiranjem medijev po volji politike ni nič narobe, da je le smer tudi Andrijani všeč. Če kaj presega meje dobrega okusa, sta to pač Andrijana in Danilo sama.
Janez, Janez in njegovi podrepniki pa so že zavrteli svojo lajno: zarota!
Očaran sem. Hočem mud fight!
Tat idej
V soboto se je v Tivoliju godil Drogerie Marktov tek za ženske. Čeravno nisem ženska, sem imel trden namen udeležiti se te krasne prireditve. Spodbujat bi šel kolegico hispanistko, ki se je namenila na tek, zapovrh pa bi še tekel zraven, kajpada izven konkurence. Kaj morem, moj kromosomski portfelj me je tokrat diskvalificiral. Nekajkilometrski lahen jutranji drnec je ravno pravšenj za sobotno prebujanje in preseganje posledic petka, zapovrh pa me je motivirala tudi misel na nihanje ženskih oprsij v spregi s silo gravitacije.
Primerilo se je, da je bil petkov večer še prav posebej petkov in da se je petek prevesil še v zgodnje sobotno jutro.
Tako sem v soboto ob osmih le popil en aspirin, se pokril čez glavo in v tem položaju ostal tja do enih popoldne.
Mnja. Prekleta pijača.
Danes dobim od prve priležnice v branje Brankovo kolumno za prihajajočo številko vsega kar moške zabava™. Običajen postopek: naj komentiram, dam mnenje. Berem. Oči se široko odpirajo. Kaj? Kako?! Veliki prevajalec in avtor največjega slovenskega psihološkega romana v izhajanju je tekel točno tam in točno takrat. Med vsemi joškami. Brezsramno mi je sunil idejo! Ah, lahko je njemu, ko pa je eden izmed le dveh pacientov dr. sc. med. Janeza Ruglja, ki se sme šteti med popolnoma rehabilitirane, jaz pa, pezdetek, klonim pod bremenom pijače!
Mnja. Prekleta pijača.
Sprehod čez muzej kreacionizma
Nad muzejem kreacionizma, edine prave in zveličavne teorije o nastanku ptic na nebu, laznine na zemlji in nenazadnje tudi Branka Grimsa, tega vrhunca stvarstva, smo se na teh straneh že navduševali.
Daily Kos vas popelje na sprehod čezenj. Zabava zagotovljena.
Le še nekaj minut…
…and counting. Čakam jo na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Čutim metuljčke nekje tam pri dvanajsterniku.
What’s in a name?
That which we call Brnik by any other name would be a miserable airport still!
Skratka, čudi me vse to vznemirjanje nad dejstvom, da bi naši ljubi vladalci radi naše srčkano podeželsko letališče, ki ga najdemo v blatu zadnjega kota mreže svetovnih letalskih povezav, poimenovali po Jožetu Pučniku. Res, WTF, koga briga ime, še vedno boste v zadregi, če boste hoteli sestanek šopka tujcev različnih porekel organizirati v Ljubljani: do Ljubljane oziroma njenega letališča, kakršnokoli ime mu že nadenemo, ni preprosto prileteti.
Kakorkoli že, kup reči smo poimenovali po zgodovinskih osebnostih, s priljubljenim Maršalom vred, zakaj torej ne bi letališča poimenovali po Jožetu Pučniku. Nenazadnje ga gre šteti med pomembnejše oblikovalce nedavne zgodovine tega hecnega naroda pod Alpami. Razumel bi, da bi človek šel na ulico, če bi hoteli letališče poimenovati po dr. Dimitriju Ruplu, primitivizem, ki je na spletu udaril na dan ob aktualnem predlogu, pa me preseneča. Ipak, de mortuis nihil nisi bene… errrm, (v prihodnost obrnjen) popravek: de mortuis (nisi Rupel) nihil nisi bene.
Res je zven imena smešen, ampak o okusih se ne gre prepirati.
Po drugi strani pa je neskončno zabavna hinavščina Velikega Vožda: po tem, ko je dotičnega gospoda pred leti lepo pospravil na hladno, bi ga zdaj koval v zvezde in njegovo ime obesil na vsak trg in vsako zanikrno letališče. Ah, ja, mrtev ga ne ogroža… Kako ljubek pogled v paranoično-hinavsko dušo Janezovo.
Photosynth
Predstavitev Photosyntha pri TEDu. Že dolgo me ni nobena reč na računalniku tako očarala.
Ljubezen #3
Ljubim nepravilne glagole.
Urejevalnik besedil za Prave Moške™
Po šestih letih smo vsi Pravi Moški™ le učakali novo major različico priljubljenega urejevalnika besedil, spletnega brskalnika, bralnika pošte, švicarskega noža in pomivalnega korita.
Čas je, da osvežimo znanje LISPa, lo-and-behold, z nami je novi Emacs.
Navkljub temu, da večino vseh programskih jezikov in njih dialektov danes raje govorim v prijaznem okolju Eclipsea – ih, z leti se človek pomehkuži -, je z Emacsom tako kot s priljubljenim pradavnim, razvlečenim in spranim pulovrom. Vsake toliko ga človek preprosto mora uporabiti, takrat privrejo na plan spomini, pogreje mu srce.
Aha, naj izkoristim to priložnost še za to, da vržem urok nad uporabnike vi-ja in da bi jim deca u rikverc hodila, kot rada pravi kamnolomka.
Uporabna znanost
Družbena norma spuščanja straniščne deske: analiza s teorijo iger; tule.
Iskanje
Nedavno:
- Pepo: Bil je car. Malo tako dobrih zajebantov, kot je bil Feo. Počivaj v miru!
- Niko: Feo 4 ever!
- oragutan: matr tole je pa staro , nekje v srednji šoli sem tole prvič slišu.
- megafotr: u, lebičada. kapitan, ki me je poučeval na tečaju, je za lažje pomnjenje znakov za prihajajočo lebičado dal...
- NoKome: Drzno in pogumno.
Teme
- Aforizmične
- Anketne
- Bizarke
- Jadralske
- Kr neki
- Medijske
- Monotono naraščajoča funkcija
- Najlepše viže
- Odbor za družbeno-politično primernost
- Patnja
- Pet minut za kulturo
- Popotne
- Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali
- Radiranje
- Računala
- Službene
- Trači
- Vpogledne
- Vzgojno-izobraževalne
- Z veliko žlico
Preteklo
- August 2010 (3)
- July 2010 (5)
- June 2010 (13)
- May 2010 (21)
- April 2010 (12)
- March 2010 (19)
- February 2010 (10)
- January 2010 (11)
- December 2009 (3)
- November 2009 (4)
- October 2009 (8)
- September 2009 (5)