Voda
Voda bo spodaj in voda bo zgoraj. In jaz bom vmes. Vrnem se na gospodov dan, nemara ozaljšan z lovoriko zmagovalca, Vama, draga bralca, pa želim obilo reformacije in vesel dan mrtvih!
Pri ostarelem škampu
Včerajšnje dolgo odlagano vohljanje okrog kuhinje staroste prestolničnega počasnožrtja, mojstra Džej-Bija, me je pustilo (kar nekako pričakovano) hladnega. Od začetnega zmrdovanja nad predvidljivim in dolgočasnim kuverjem, kjer pri najboljši volji nisem uspel odkriti arome oglaševane pomaranče v pljunku marmelade na foie gras, do težkega, premočno zaomačenega kosa medveda – s svetlo izjemo uvodne ukarpačene in ribje openjene kapesante, kjer se mi je ob mljaskanju res za trenutek pokazala luč skladnosti okusov -, je bilo na mizo prinešeno tako, oh tako povprečno. Za vrhunec groze je poskrbel še k finalnemu kosu kosmatinca priloženi, zmrzovalniško oblikovani – nekako si kar ne upam zatrditi, da je res tudi bil zmrzovalniški, avtoritete le vlivajo določeno mero strahospoštovanja – šopek dolgočasnega korenja, brokolija in cvetače. Še notorična česnovka s škampovim repkom je bila dramatično premočnega okusa, v katerega so se skrile izvirne sestavine. Ježešmarija, no!
Pol odpustka damo za simpatično, nepretenciozno, a domiselno izbiro ljubkih domačih vin, že omenjeno jakobovo pokrovačo in zaključno slojevito panakoto z rdečo izabelo. Vseeno pa svetujemo, da si za enako debelo mošnjo raje omislite stotnijo burekov pri sosednjem Noblu. Če cenite domišljijo, sedite v avto in si vzemite dvajset minut za vožnjo kam v prestolnično okolico. K Danilu, denimo.
Tako mimogrede pa naj še enkrat posmehljivo prhnem na popularno jamranje o krizah, recesijah in podobnem. Dokler horde middle managementa okoliških finančnih ustanov še morejo hoditi tako mimogrede na poslužbene debatice ob grižljaju, dveh k Janezu, se ne spodobi govoriti o krizi.
Maratonske ugotovitve
Zoki je bil trigger-happy, rit Eve Irgl pa ni za nikamor.
Motil sem se!
Oseba A: You found that your view of the world, your ideology was not right, it was not working?
Oseba B: Absolutely, precisely. You know, that’s precisely the reason I was shocked, because I have been going for 40 years or more with very considerable evidence that it was working exceptionally well.
(vir)
Priznati zmoto je velika reč. Je še večja reč, ko je tisto zmotno ideologija sama in v celoti, ko so zmotni temelji, v katere si celo življenje slepo verjel. In tokrat smo še prav posebej navdušeni, ker je oseba B nihče drug kot eden gorečih vernikov neobstoječega Trga, veliki fan tretjerazredne romanopiske in amaterske filozofinje, Alan Greenspan.
Rdeče, ki te ljubim rdeče
V priznanem zatočišču nekdanjih partijcev in sponzoriranih disidentov, združenju, ki vneto skrbi za ohranjanje miselnih vzorcev znamenitih petinštiridesetih let totalitarnega režima, pod katerim so rastli in cveteli, ugotavljajo, da so njenemu veličanstvu med goste podtaknili celotno kominterno.
Bravo! Priznam, podcenjeval sem kolektivno duševno stanje esdeesa. Nori so. (in tokrat izrecno uporabljam besedo nor kot psihiatrično kvalifikacijo; so sue me!)
Collateral
Ob obisku njenega veličanstva Elizabete II., kraljice Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Jamajke, Barbadosa, Bahamov, Grenade, Papue Nove Gvineje, Solomonovih otokov, Tuvaluja, St. Lucije, St. Vincenta in Grenadinov, Belizeja, Antigue in Barbude ter St. Kittsa in Nevisa, za nameček pa še šefice Commonwealtha, vrhovne poglavarke anglikanske cerkve, vojvodinje Normandije in tako dalje in tako naprej, moremo opazovati več zanimivih pojavov.
Prvi, vseprisotni pojav – sam ga sicer umeščam med naravne nesreče! – je neogibna Jera L-M-Cvikl.
Drugi pojav je bila rdeče-roza Marjetica Ana Rudolf Rupel, ki ji je bilo tokrat prihranjeno prerivanje in vrivanje.
Za tretji pojav štejemo – lo-and-behold! – spodobno oblečeno partnerko predsednika vlade.
Na koncu pa nikakor ne smemo poudariti neverjetne priložnosti opazovanja na kup zbranih delcev in antidelcev, ki se začuda niso izničili: Precednik Türk, minister za lastno zaposlovanje, odprta pisma in zdrahe, doktor Dimitrij Rupel, Prvi Janez, Župan Zoki, Zarotnik Milan, Klevetalec Premierov Milan-M … Navkljub temu, da jih je sila večerje vse po vrsti pritegnila na Brdo, so vsi še z nami, ohranili so naboj, spin, barvo … Le Prvi Janez se nam je spet malce potožil, da bi Precednik lahko povabil koga od odhajajočih izvršnih oblastnikov več. Noja, noja, že Dimitrija, ki s sabo vozi svoj ego, je več kot dovolj za manjšo dvorano, mar ne, če pa zraven denemo še Marjetico, ugotovimo, da so Janezove lamentacije – kot ponavadi – pretirane.
Nad Betko Drugo in njeno združevalno močjo velja biti zategadelj zgolj in le navdušen: Rule Britannia! Britannia rule the waves!
Ni arabec!
Ne le zamorc, tudi terorist! Jebote, kam gre ta država …
Nekoliko škodoželjno lahko pripomnim, da gre za krasen primer intelektualnega dometa tihe večine … (in tudi očiten za dokaz, da je bolje, če ta večina res ostane tiho!)
Vse pohvale emesenbisiju za čebulno tituliranje te novice: Breaking news. McCain: Obama not an Arab!
Naj piše tisoč peres!
Na tisti uporabni izmed zadnje čase izjemno popularnih zasebnih visokoizobraževalnih ustanov za davkoplačevalski denar – predvsem nas navdušuje kaliber sodelavcev in njih (doslej očitno še neizkoriščeni) potencial -, ki za vladavce v odhajanju preučuje stanje medijske krajine, pravijo naj vlada najame novinarje, ki bodo uravnotežili podobo posameznih medijev. Takole:
Država bi izmed svojih novinarjev izbrala tiste, ki so po svoji vrednostni orientaciji in stilu različni od posameznega medija, v katerem je zakupila svoj prostor in tako omogočila objavljanje svojim novinarjem. Na ta način direktne subvencije ne bi bile več potrebne, pluralizem v poročanju posameznega medija pa bi se zagotovo povečal. To bi bilo možno tudi empirično izmeriti. (poudarki so tupišočega delo)
Odlično! Občudovalec lika in dela Maa Tse-Tunga v meni predlog pozdravlja in na ves glas kliče iz poraza v poraz do končne zmage (nad zdravim razumom)! Predlagam tudi, da se jasno zapiše, za koliko kilogramov naj se vsak naš novinar poredi v prihodnji petletki, da bo učinkoviteje uravnotežal vrednostno orientacijo in slog.
Davkoplačevalski pol razmišlja o nakupu dobro okovanih škornjev, ki bi jih obul, preden bi nameril pošteno brco v rit kakšnega izmed avtorjev.
Pozitivistična plat pa žalobno žužnja, da nesmiselnosti zapisanega in neumnosti avtorjev žal ni moč empirično izmeriti.
Genocidni polpet
Novinarka popteveja, Katja Horvat, nam je zaupala, da je po poljih smrti oral polpet. Bravo! Iskreno čestitamo za bedastočo leta. Mar bi ostala na celjskem obrtnem sejmu.
Odrešitev …
Doktor Dimitrij Rupel, posrednik gospodinjskih pripomočkov in diplomatskih not, bo, če nam bo sreča mila, šel za veleposlanika v Avstrijo, v deželo, v kateri je že doslej z nebrojem majhnih pozornosti razveseljeval slovensko manjšino. Bojda je dogovor usklajen tudi z bodočim prvim ministrom, Lepim, Praznim in Nekonfliktnim Borutom.
Zmago razuma pozdravljamo. Dimitrij, upamo na najboljše, upamo, da bo levičarske jurišnike in nasprotnike evroatlantskih integracij ter vse ostale protidržavne in antidemokratične elemente, ki bodo po novem sedeli v vladi in večinovali v parlamentu in ki ne pripoznavajo tvojih zaslug za dobrobit našega naroda, le srečala pamet in da se bo Predsednik vseh Slovencev izkazal tudi kot Predsednik vseh Disidentov, Intelektualcev in Zunanjih Ministrov ter bo podpisal tvoje imenovanje.
Želimo ti prijetno veleposlanikovanje, Dimitrij, polagamo pa ti na srce: ne pozabi na nas! Piši nam, večkrat in na dolgo!
Skrbi nas le, da bi znala Marjetica dojeti Ursulo, ki se ji Dimitrij rad nežno nasmiha, kot grožnjo.
Kozarček skleroze, prosim!
Nedavno smo tu okrog že pisali o pozabljanju podatkov.
Danes sem se namenil podpreti nekaj target-specific parametrov ukazne vrstice v gccju za težko kmetijsko mehanizacijo. Nezahtevne obskurnosti – predvideno velikost sklada, tip podatkov v plavajoči vejici, kje bodo podatki ležali v spominu ipd.
Dobro je znano, da je gcc zapletena žival, zato sem o procesu najprej povprašal strica Gugla, ki mi je hitro povedal kaj in kako.
Preberem, pomislim, ubogam, spišem kodo.
make -j 3
Nakar mi nesreča pljune v obraz, da sem bojda rabil nekakšne poisoned macros … WTF?!
Gledam, grepam po izvorni kodi za ostale arhitekture in dotičnih makrov ne najdem nikjer. WTF?!
Pa vprašam še enkrat in še enkrat in še enkrat in sprašujem malo tako in malo drugače, dokler me stric Gugl le ne popelje do skoraj, pa ne čisto, popolnoma drugačnega postopka. Izkaže se, da je bil prejšnji v veljavi pri starejših različicah gccja. WTF?!
Nič, še enkrat. Preberem, pomislim, napišem.
Res, omrežja bi morala pozabljati. Diskovja, ki crkujejo, so blagoslov.
Popping that vector cherry
Ravnokar je, prvič odkar obstaja prostor-čas, NEC SX-8, nekje v neki dobro klimatizirani dvorani na obronkih Stuttgarta pognal dobrih tristo tisoč zlogov dolgo izvršljivo datoteko, ki je nastala zgolj in le s free (as in both free beer and free speech) razvojnimi orodjim, z osnovno podmnožico GNU toolchaina, gccjem, gasom in ldjem.
Zasluge gredo najprej meni samemu, nadhekerju, 
nato pa Maretu aka Knapu, Erichu, Matthiasu, Fredriku in Holgerju. Wannabe groupiejke naj se javijo v komentarje.
Let it burn!
Te dni je prvič pogorel predlog, po katerem bi davkoplačevalci iz ljubkega brezna, ki se odpira na finančnih trgih, potegnili ljudi, ki so pretekli dve desetletji vztrajno kopali jamo. Wall Street – z zglednim optimizmom – in pol sveta z njim čakata na drugi poskus.
Precednik sveta v odhajanju, ki se vsaj na deklarativni ravni, če že njegova dejanja pogosto govorijo nasprotno, prišteva k gorečim vernikom v svobodo Trga, je nenadoma tudi v svojih besedah postal socialist. Za podkrepitev resnosti in utemeljitev spreobrnjenja je celo uporabil besedo na P, ekonomsko anatemo. Njegov predhodnik, čigar administracija je zgradila večji del mostov na poti v pogubo, meni podobno. Oba pretendenta na njuno mesto, Zombi in Zamorc, pritegujeta.
Ne vemo sicer, kaj na to pravi Miss Wassilla, a verjetno nič koherentnega.
Zapovrh še evropski voditelji po vrsti kličejo ameriško ljudstvo k razumu.
Ljudstvo pa kar noče in njega predstavniki v strahu za ponovno izvolitev – nočejo.
Stvari so bojda resne. At stake naj bi bilo vse kaj več kot tisti pohlepneži, ki jih ljudstvo ne mara. Ako ljudstvo ne da, bo konec sveta.
Dejtenomir!
Gre za potuho. Za ohranjanje statusa quo. Za umanjkanje lekcije. Za strahopeten beg. Za upiranje evoluciji.
Sploh pa so krize kul.
Gašenje je zatorej odveč. Naj gori, naj pogori in naj – če bo buh dal – pepel pognoji kaj novega, drugačnega.
Iskanje
Nedavno:
- Pepo: Bil je car. Malo tako dobrih zajebantov, kot je bil Feo. Počivaj v miru!
- Niko: Feo 4 ever!
- oragutan: matr tole je pa staro , nekje v srednji šoli sem tole prvič slišu.
- megafotr: u, lebičada. kapitan, ki me je poučeval na tečaju, je za lažje pomnjenje znakov za prihajajočo lebičado dal...
- NoKome: Drzno in pogumno.
Teme
- Aforizmične
- Anketne
- Bizarke
- Jadralske
- Kr neki
- Medijske
- Monotono naraščajoča funkcija
- Najlepše viže
- Odbor za družbeno-politično primernost
- Patnja
- Pet minut za kulturo
- Popotne
- Prijatelji, znanci, ljubice, domače živali
- Radiranje
- Računala
- Službene
- Trači
- Vpogledne
- Vzgojno-izobraževalne
- Z veliko žlico
Preteklo
- August 2010 (3)
- July 2010 (5)
- June 2010 (13)
- May 2010 (21)
- April 2010 (12)
- March 2010 (19)
- February 2010 (10)
- January 2010 (11)
- December 2009 (3)
- November 2009 (4)
- October 2009 (8)
- September 2009 (5)