Liffe heißt leben
Bliža se sedemnajsti Liffe.
Možnost videti kakšen bolj utrgan košček filmske produkcije prejšnjih let, ki težko najde pot do kinodvoran, ki ga mula le redko prinese na hrbtu in ki le redko priplava na deročem toku bitov. Priložnost za ogled kakšne bolj mejnstrimovskih stvaritev, še preden pride na redni spored.
Najbolj zoprno delo, izbira in usklajevanje urnika, je pri koncu: čakamo na lift-off. Prisežem, da bom do prihodnjega leta nakodiral razporejevalnik, ki bo ob upoštevanju zunanjih omejitev (beri: službe), začetka in trajanja predstav ter množice z utežjo želenosti opremljenih filmov napravil optimalen razpored.
Pingback by 17. LIFFe festival » Blog Arhiv » Koliko različnih duš na festu?
Posted on 11/7/2006 at 9:08 am
[...] Sam sem jih letos kupil za 14 filmov. Recimo, da obiskovalec festa kupi v povprečju 3 karte. (Marsikdo gre rad čez vse meje; na sliki levo vidimo oglato spiralo 22 kart blogerja jaKe. Mogoče pa so dvojne.) Potemtakem je različnih obiskovalcev okrog 15.000. Toliko ljudi privabljajo vsako leto zadnji festi. Za dobro obiskan film v Koloseju pa vemo, da se številke gibljejo okrog 50.000. (Košakov Outsider, 100.000?) [...]
Pingback by 17. LIFFe festival » Blog Arhiv » Program
Posted on 11/7/2006 at 9:13 am
[...] P.S. Za naslednje leto se nam obeta jakČev optimalni razporejevalnik. Tako bomo lahko afloat karseda dolgo in udobno. [...]
Comment by SP
Posted on 11/7/2006 at 9:29 am
Če bo Razporejevalnik(TM) deloval te razglasim za svoje najljubše božanstvo in ti takoj darujem kako devico (če bom kakšno našel) ali pa hektoliter takšne ali drugačne opojne pijače. Sicer se bom pa letos moral malo bolj zanašati na pretok bitov in druga orodja enoočnih pripadnikov tega sveta, kot pa na fizično prisotnost v povečenem hramu slovenske kulture…
Comment by Tamara
Posted on 11/7/2006 at 11:21 am
SP:
Dvomiš, postavljaš pogoje, ne zaupaš … Ah, kakšna škoda. JaKa bi bil lahko že danes tvoje najljubše božanstvo, tako boš pa brezbožen še vsaj eno leto. Naj ti bo življenje kljub tej zmoti prijetno!
Comment by jaKa
Posted on 11/7/2006 at 11:29 am
za devico mi ni: ipak, bolje je, če dekle že premore kaj spretnosti, če se zna obrniti in vsi vemo, da vaja dela mojstra!
(že draga mi prijateljica je nekoč v podobnem kontekstu, le o drugem spolu je bilo govora, modro pripomnila nekaj v slogu, da ma dost mulcev, ker se ji ne da več jih učit.)
hektolitra se pak ne bom branil: ob letu osorej, simon, te spomnim na to obljubo!
Comment by SP
Posted on 11/7/2006 at 8:46 pm
Tamara: Veš, problem je, da sem pred malo več kot pol desetletja (je že res toliko?) prebil kar nekaj časa pri lovljenju prelepih žužkov, ki jih je jaKa pozabil v svoji kodi. Tako, da (zaenkrat še) dvomim v njegovo nezmotljivost in s tem božanskost (kjer je prvi pogoj seveda nezmotljivost;). No, v jaKov zagovor lahko povem, da so bili njegovi žužki po navadi zelo trdovratni in jih je bilo res težko najti.
jaKa: Velja.
Comment by jaKa
Posted on 11/7/2006 at 10:04 pm
brezbožnež, nevernik, blasfemik!
Comment by Tamara
Posted on 11/7/2006 at 11:43 pm
SP: Eh, potem si pa storil napačen korak, da nisi na omenjene žužke ujel kakšne orade oz JaKa, da bi ti jo spekel. Glej in se uči.
Comment by Tamara
Posted on 11/7/2006 at 11:45 pm
JaKa: Stavim, da sem zgoraj naredila link za odpiranje v novem oknu, ampak zdaj ne dela. Ne štekam.
Comment by Bazilika
Posted on 11/8/2006 at 12:30 am
Dragi jaKa, SP je le ljubosumen, in ne brezbožnik. Jaz, njegovo dekle, sem namreč zvesta vernica tvojih misli. Častim te vsak dan trikrat – ob zajtrku, kosilu in čaju ob petih. SP-ju gre rahlo v nos, ker sem te nekaj časa častila tudi opolnoči. s tem sem raje prekinila, saj nočem, da SP pobegne
Ti si pa božanstvo … in božanstva so navadnim smrtnikom pač nedosegljiva, pa še tvoji “Heri” se nočem zameriti. Kar se pa tiče tvojega Razporejevalnika(TM), se pa strinjam z mojo boljšo polovico – on ti podari pijačo, jaz pa nekaj sladkega 
Comment by jaKa
Posted on 11/8/2006 at 9:47 am
hmmm… <a> tagu v tvojem komentarju manjka atribut target. ne vem, kako bi brez tega naredila odpiranje v novem oknu…
Comment by Tamara
Posted on 11/8/2006 at 12:51 pm
Ooo, Bazilika je še ena vernica. Kako lepo! Sedaj nas je res že veliko.
Skrbi le še dejstvo, da te tudi Bazilika zalaga s čim sladkim. Vseeno pa verjamem in zaupam tvoji Pravi MošKosti, da boš znal vsaki vernici izkazati ustrezno mero pohval in se nobena ne bo počutila prikrajšano ali ljubosumno. JaKa je veliK!
Comment by oragutan
Posted on 11/8/2006 at 10:14 pm
… zdovgočasenih gospodinj zagereši očitno design flave , kako tipično za božanstva.
Comment by sajmn the gležn
Posted on 11/9/2006 at 8:53 am
ok, Jack, where’s your list?
Comment by jaKa
Posted on 11/10/2006 at 12:29 pm
seznam, mojster simon, je naslednji: Strup za ženske; Ljudje pri delu; Jaz, Kubrick; Volver; Poletna rezidenca; The Proposition; Sprevrženčev filmski vodnik; Optimisti; Kronika pobega; Domorodci; Babilon
Comment by #include "brain"
Posted on 11/10/2006 at 9:43 pm
Tisti pravi filmofili, ki butični celuloidni ponudbi sledij(m)o tudi onih 52 tednov, ko to ni in, smo do glavnine tistega, kar je količkaj vrednega ogleda, že davno prišli na tak ali drugačen način. Je pa letošnji Liffe še en dokaz več, da so organizatorji že davno tega izgubili GPS in da jim je zaušnico glede koncepta festivala za množice (kar je vedno v oksimoronu s kvaliteto!) prisolilo, o, le kdo bi si mislil, da bom moral kdaj to izustiti, celo glavno mesto naših zahodnih sosedov. Skratka, popolno pomanjkanje vizije, očitna izbira filmov po načelu random generatorjev, preverjeno nekaj stvaritev, ko po odstranitvi navlake buzzwordov ostanejo zgolj milo rečeno skrpucala, pa najsi gledaš z očmi, kurcem, srcem ali morebiti celo možgani, z manj resničnega življenja kot kakšne Zvezdne steze, in načrtno ignoriranje regije, ki je v tekočem dvanajstmesečju dala najmanj en izjemen presežek.
Comment by SP
Posted on 11/11/2006 at 6:10 pm
Ja, popolnoma se strinjam z vključnimi možgani. Vse, kar samo malo diši po mejnstrimu ali (bog ne daj) komerciali, bi bilo potrebno IZGNATI (glede na to da je to sedaj v SI zelo popularno) iz festivala. Nato pa pustiti Ekranovim kritikom, da oni izberejo, kaj naj se prikazuje na platnu. Tako bomo dobili PRAVE Avtorje, ki stojijo za svojimi filmi. Ala kot naši najboljši režiserji s svojimi PRESEŽKI sedme umetnosti – primer recimo Maja Weiss s svojim Varuhom meje. Ali pa tisti (mislim da) indonezijski režiser, ki je “pomotoma” posnel devet ur in pol dolg film… Ja ta LIFFE je totalen poden in še dobro, da se ga letos ne morem udeležiti, ker bi spet vrgel stran vsaj deset jurjev…
Madona mam srečo
Comment by jaKa
Posted on 11/11/2006 at 6:49 pm
ah, ja, sam pač nisem pravi filmofil. za podrobno sledenje butični celuloidni ponudbi nimam časa, četudi gledam filme, tudi butične, vse tedne v letu, ne glede na vreme in modnost.
zapovrh v omenjeni butični ponudbi, ki ji komentator z eksplicitno vključenimi možgani očitno a priori podeljuje nekakšen pečat večvrednosti, pogosto in v nemajhni meri – po mojem skromnem mnenju nepravega filmoljubca – najdem popolnoma negledljiv podn, ki v meni zbuja le eno: neobvladljivo željo, da bi režiserju, scenaristu, šefu kamer in montažerju prisolil eno pošteno klofuto in jih poslal delat za kakšen šalter na banki.
sam gledam filme izključno in le sebi v zabavo. ne delam a priori razlike med butično ponudbo in konfekcijskimi stvaritvami hollywoodskega ali pa bollywoodskega tekočega traku. še prav posebej pa pri filmu težko prebavljam koncept nekakšne elitistične umetnosti, same sebi v namen. zato je ta – po vključenih možganih mizerni – festivalček zame ravno pravšnja zadeva, z veseljem pa bom pritrdil tudi simonovemu cinizmu!
Pingback by 17. LIFFe festival » Blog Arhiv » Bolje je, če utripa
Posted on 11/12/2006 at 5:28 pm
[...] Na jaKovih durih je komentar, da je LIFFe moden, brez okusa in nepotreben. Kakor za koga. Sam hitreje prikimam spodnjemu komentarju novinarke Ženje Leiler, dasiravno kritičnemu in ironičnemu. Ampak vse kaže, da je tako. V mislih si ponovim, da je dobro, da je vsaj to. […] Še dobro torej, da imamo Liffe. In filme, ki prihajajo iz držav, v katerih snemajo filme; četudi imajo nekatere od njih še manjšo kinematografijo, kot je slovenska, in iz katerih so prav naši neustvarjalni režiserji in nesposobni producenti v zadnjih letih prinesli toliko uglednih nagrad, da bi si človek mislil, da smo nič manj kot filmska velesila. […] [...]