Prvomajsko - delu čast in oblast! - preizkušanje pomolov

ali

Kako smo mesili in umesili skiperja

Bližal se je prvi maj; letos se je imel žalibog zgoditi na Gospodov dan, nedeljo, a divjemu kapitalizmu, ki hara po idilični deželici na balkanski strani Alp, navkljub so temeljne organizacije združenega dela vajene, da v dneh okrog tega rdečega praznika marsikateri od delo združujočih zaprosi za dopust za različna Slovencem ljuba opravila: od pomladanske smuke v francoskih planinah pa do peke klobasic, čevapčićev in ostalih avtohtonih načinov priprave mrtvih živali. No, temu dejstvu je prirejen tudi sam delovni proces - pripravljen je namreč z mislijo na umanjkanje izvajalcev v teh dneh -, tako da je šesterici tlako opravljajočih - srečno brezposelni¹ par Bulc & Kata je spoštljivo izvzet - le uspelo od svojih šefov izprositi par prostih dni, tako da sva se v četrtek, malo pred deveto uro zjutraj, Barbara in moja skromna malenkost zglasila pri Rebotu, od koder nas je Mare s svojim športnim srcem , zgledno založeno skozi ovinke odpeljal Punatu na Krku naproti.

Ostala vesela peterica, ki je že dan prej odrinila k Cigiju na Krk, nas je čakala, a ne v udobnem dalmatinskem brezdelju, kot bi se lenobno toplemu četrtku spodobilo, temveč aktivno, med zadnjimi nakupi ter spopadom s pirčki, ki kar niso hoteli iz glave, kamor jih je vsadila Pizzeria Smile s sublimnim sporočilom, vtkanim v njeno ime .

Barbara pozira s svojim prvim nadzornim in pred soimenjakinjo .

Še en šluk zdravja iz sveže odprte omarice prve pomoči in že vozimo nujne potrebščine (in nekaj malega obleke) na barko; človek bi si mislil, da je finančnemu analitiku Kebotovega kova fizično delo popolnoma tuje, in da bo možak raje na barki, kjer mu bo prsata blondinka mazala kaviar na požrešne ustne, počakal postreščka, da prisopiha s prtljago; no, tale vpreženi Kebo priča, da temu ni tako, saj je po gorenjsko, s 5 tolarji, ukanil voziček, ki sicer tripa na Eure, in zvozil mnogo piva in potovalk na Jona , očarljivi primerek vrste Elan 40, ki bo pod modrim vodstvom kandidata Rebolja , nosil podivjane morjeplovce od ene do druge krvave zmage. Njegovo športno krmilo je navdušilo tako bodočo kandidatko kot trenutnega kandidata za skiperja, ki je od Elan Yachtinga le uspel izprositi popotno brašno , kar je izvabilo prešeren nasmeh na lica kandidata in dveh rokometašev .

Veter je pošteno vlekel v še prav posebej neprijetni smeri, ki je špic našega Jona vztrajno tiščal proti pomolom, a je vesela posadka vseeno zavrnila povabilo Elan Yachtinga, da nam s čolnom malce pomaga pri izplutju - mooorš mislt!? da si ne upamo? - in kandidat je z desetko za slog obrnil barko proti izhodu iz marine.

Zunaj smo nemudoma obrnili krmilo v smeri Golog, po poti pa pridno ulivali celotni B kompleks vitaminov iz sponzorjevih pločevink , kar se je kmalu poznalo na milih obličjih komisije , takisto pa tudi ostanek posadke ni ostal imun na vitaminsko infuzijo . Tako smo pod zastavo lijepe naše prvič razvili jadra: prvič ne pozabiš nikoli, pri jadrih spričo zvitih podrobnosti lastnih vsaki posamezni barki, kar razloži potrebo po kar treh umnih mornarjih pod jamborom.

Rebo je lepo obrnil barko k vetru, sponzor pa je skrbel, da nadzorniki jader niso trpeli žeje, ki zna biti na senčno podhranjenem plovilu hud in zahrbten sovrag. Jon se je izkazal kot dobrojadrna barka: še dobro nismo povlekli cot ven, kaj šele da bi se kdo izdatno ukvarjal s trimanjem, pa je barka - in z njo ljubko razmršeno dekle - že rezala valove s sedmimi vozli. Smehljajoč se nevarnosti v brk je kandidat suvereno obračal krmilo, ko pa je moral tudi sam na požirek, je krmilo prepustil osebam vprašljivega duševnega stanja .

Malce tiho je bilo, klokotanje pirčkov in nežno šumljanje vrtincev, ki so se sukali izpod špica, pa je s svojo idiliko že kar malo najedalo, in je Kebo, ne bodi len, privlekel na plano skrivno orožje , edinstveni primerek CD ploščka, na katerem se bohoti kar dvaindvajset primerkov Vedno si sanjala njeeega, da bi se repeat morda ne obrabil in da bi ukanili shuffle mode, ki zna v lenobno predvidljivost poznopomladnega jadranja vnesti nepotrebno dinamiko in nemir. Mojster prigrizkov Cigi - za ožent! - je potolažil prvo lakoto in kmalu smo pripluli na Goli , kar je v nekaterih zbudilo krvniško žilico , ki bo še kako prav prišla pri bodočem krstu kandidata, če bi se le zgodilo, da bo ta preživel trdo ocenjevanje naše komisije. Ta mu je za prvo vezanje na bok podelila desetko, posadka pa je poskakala na trdni pomol, ki ga je v mrzli zimski burji gradil nebroj pred četrt stoletja umrlemu maršalu Titu nemilih podanikov, in nemudoma ponesnažila ta kraj bolečega spomina. Posadka je dolgo strmela v vodo , ki ji je ladijski termometer nameril bornih 16 stopinj, a se ni in ni mogla odločiti, če bi si veljalo izmiti popotni prah kar v morju; grozilo je že metanje Kate , potem pa se je največji in najmočnejši le odločil in se, z Mirotom takoj za petami, ok, za ritjo podal v mokri mraz Jadrana. Sledila mu je malone vsa posadka - prej omenjeno ljubko razmršeno dekle pa se je zmočenju odreklo, domnevno spričo tistih dni -, kot zadnji se nam je pridružil še Cigi . Zbrana posadka se je po zunanjem pranju vrnila na krov še po notranjo osvežitev , izobesila še sponzorsko revijo , nato pa se podala na ekskurzijo po arestu, Goli otok imenovanem.

Pomlad je bila v zraku, kar jasno pokažejo Mirotov razigrani obrazček , Barbarin globoki vzdih in razvrat, ki so si ga privoščile pomladno razvnete kobilice . Če smo že pri seksu: zoofilom bi bil Goli brez dvoma ljub, saj po njem brezglavo tekajo množice ovac , tudi črnih , medtem ko belih vran nismo videli in - hvalabogu! - tudi ne slišali.       Z izjemo tele info-točke in svežega okoljsko ozaveščenega napisa , je arest takšen, kot je po vsej verjetnosti bil, ko so ga v osemdesetih zaprli: . In, opa!, spet erotični moment : a so tuzaprtim res dovolili tovrstne tapete, ali pa je to kasnejši artefakt, tako kot tale izvirni fizikalni zakon ? Na poti je posadka še izobesila Mareta , Kebo pa se je zadovoljil s skromnejšo sceno, a toliko bolj trpečim križanjem . Sprehodili smo se proti vrhu , nato pa se vrnili na barko, na običajno večerno popivanje. No, najprej pet minut za kulturo: tule izvršna urednica znamenite revije budno opazuje reakcijo ciljne publike . Po literarnem krožku smo nemudoma pričeli z odpiranjem vsebnikov pijače, a ga je kaj kmalu zmotila četa treh MUPovcev in enega carinika: tule sta dva primerka te nizkotne vrste, ki ji ni nerodno vprašati nebulozo, kot je Dečki imate li neko oružje? (ima, ima, evo ga , šaržer pa smo že dodobra spraznili), da sploh ne omenjam že bolj verjetne, a posadki strah vzbujajoče A neki narkotiki? No, vse se je srečno izšlo, Kebo je pokazal svoje prljavo rublje, potem pa je gospoda z našim blagoslovom v podobi enega od izvodov znamenite revije, ob kateri se tule slini Kebo odšla. Vaya con dios - veseljačenje se je lahko nadaljevalo . Res, trajalo je dolgo, tja proti jutru in na moč , tako da je večji del Jakovega dopoldneva minil v stanju, ki je med morjeplovci znano pod diagnozo sporadično bruhanje s špica . Ja, ja, jutro je lahko tudi takšno! Bruhanje je sicer malce motilo, a ne čisto zmotilo, Barbaro, ki je spala spanje pravičnega , tako kot tile kebrčki: . No, prav, morda je šlo tudi za spanje pijanih! Še prav posebno mesto pa si zasluži okno , ki je Jaku dovoljevalo hitro lansiranje na palubo in čez ograjo.

Po mučnem jadranju - pišoči ga je delno prespal, delno prebruhal - smo se približali Rabu in počasi vpluli v mesto Rab . Tam smo se le na hitro okrepčali - kofetki in, jasno!, B kompleks - in v obližnji štacuni obnovili zaloge piva, ki je v pretekli noči skrivnostno izginilo z barke. Bog ve, kaj se je zgodilo z njim in kje je zdaj... Jaka je tačas v svoj želodček že spravil kakšno banano in jabolko, Cigi pa je kaj hitro postavil mizo in pripravil juhico , ki nam je vlila nove jasnosti v trudne, z vitamini zasičene glave. O, kako so eni luštkani, ko so zadovoljno siti . Komaj je bil manjši prigrizek pri kraju, smo razpeli jadra in obrnili krmo proti Velebitu , špic pa proti širnemu morju in ujeli enakomeren vetrček, ki nas je s solidnimi sedmimi vozli gnal proti Silbi . Veter je bil sicer ugoden, a jako hladen, pa smo se greli s podarjeno lozo , nekaterim pa so se zavili še v brisačo: o, kako prav ima Štoparski vodnik, ko pravi, da je ni pomembnejše reči od brisače.

V ugodnem vetru smo dobro nagnili našega Jona proti Silbi. Navkljub zanimivim facam za krmilom smo srečno pristali: tokrat je bilo pristajanje le za sedmico, saj se je kandidat malce lovil po pristanu a nas na koncu vseeno zrinil s premcem naprej med ribiško barko in jadrnico Dolenjcev in dveh Dolenjk, ena izmed slednjih pa si je prislužila mesto v tem zapisu s svojimi nesmrtnimi besedami izrečenimi v že malce od piva podprtem tonu: jst bi mela otroke pa nevemkaj, on pa nč!. Kaj pa naj bi: zavili smo v prvo oštarijo in medtem ko nam je stal , by-boat, kajpada!, smo mi ob obveznem Ožujskem prigriznili več kot odlično solato iz hobotnice, namaza iz palamid in rakov ter sir.

Naslednji dan je bil Svetovni dan Čehov, a tega tistega lepega jutra, ko nas je z vonjem borovcev v običajno jutranju omotico prebudil piš svežega vetra, še nismo vedeli. Dopoldne smo preživeli kar na Silbi, kjer smo se prvič okrepčali z navezo pelinkovec in pir, kakopak v kafiću Oaza, znanem že iz nekega drugega popotovanja. Po poznem zajtrku smo le odpluli... o ne, nismo kar odpluli, najprej je kandidat z veščo roko zapel ne enega, temveč kar dva mooringa: no, po kakšnih petih minutah vlečenja zanje in prijazni pomoči nekega - po naglasu sodeč - Ljubljančana, ki je s svojim by-boatom priskočil na pomoč, smo bili prosti in, tokrat zares, odpluli . Prvi češki manever je bil za nami, kandidat pa si je prislužil velik minus in - kolikor je to šlo med požirki piva, s katerimi so poplakovali priborjeno svobodo barke - glasen smeh komisije. Poleg Miše , ki je pokrila dolgočasni seznam zastavic in njih pomenov, so nam družbo delale velike pliskavke , ki jih je posadka sprejela z velikim navdušenjem , še večjega navdušenja pa je bilo deležno pivo . Mare se je moško držal , medtem, ko je dr. Kata z vso pozornostjo, ki je lastna zdravstvenemu osebju, vtirala kremo za sončenje v njegova ledja.

Nagradna igra: koliko hruškic je tule ? Namig: za eno poglejte malce nad Graševino;) No, ko je mlada dama pojedla eno od hrušk, je pridno zaspala in se v polsnu otepala mojega žgečkanja za ušesom . Skiper se je umestil na sončku , in ko mačke ni doma, miši plešejo in sčasoma tudi odplešejo v by-boat , pri čemer je Cigi, potem ko je Bulc ležerno spustil štrik čolna, v katerem je bila le ena Cigijeva noga, veličastno zgrmel v vodo, a ga je prisebni - vitamini res dobro denejo refleksom - Miro hitro zgrabil in potegnil na by-boat, s čimer smo se ognili možnosti, da na jadrih treniramo reševanje človeka v morju.

Sonce je začelo pritiskati na naša senca s prav poletno močjo, pa smo si lajšali vročino tako z vinom kot vodo , nekateri pa raje z vitaminčki . Posadka je bila vesela , celo do te mere, da so nekateri polili z vodo nekatere druge , ti pa niso prav posebej zamerili .

Posadka je bila navdušena nad bližajočim se Suskom, a pred pristankom je kandidat, zdaj še prešerno nasmejan , najprej kalibriral globinomer s pomočjo kobilice. Opa! Drugi češki manever tega dne, ki pa ni imel kakšnih pomembnih posledic: malce smo Jona vrgli v rikverc, pa je bil spet svoboden. In drugi minus in salve smeha komisije. Po tem smo le odkrili pravo pot okrog boje, kandidat je lepo zavezal barko ob pomol, mi pa smo - kaj bi drugega na Jadranu - pojedli alpsko joto. Piscu se je zazdelo, da se še najmanj zmotimo, če se še pred nočjo premaknemo v Mali Lošinj, se tam privežemo, zjutraj pa bi le-ta odšel malce po pristanišču in od pristajajočih ribičev kupil kakšno ribo, tako da ne bi naš meni sestavljale pretežno hribovske specialitete, instant župce in občasna paštica. Posadka se je strinjala, Rebo pa odvezal barko in nas najprej s počasnim rikvercom oddajlil od pomola, nato pa nas s hitrim rikvercom nemudoma zabil s krmo nazaj v pomol: barka je izpustila prav milo proseč škrip in se odbila naprej, nato pa ji je v to smer pomagal tudi sam kandidat s sunkom v poln gas naprej! Šlo je za preverjanje trdnosti pomola s pomočjo krme, tretji češki manever, ki je pustil tudi prvo resno rano našemu hrabremu soborcu Jonu. Tretji minus in bonus je porabljen!

Srečno smo prispeli v Mali Lošinj in se vezali ob gradsku rivu, nato pa odrinil v obrivni lokalček, da proslavimo Kebotov rojstni dan: proslavljali smo tako navdušeno, da je Kebo kmalu zaspal v stolu, družbica se je počasi razdelila na moško in žensko, ki sta se najprej le v pogovoru, kmalu pa tudi čisto fizično ločili in nazadnje razpršili v težko prisluženi spanec. Drugi dan je Jaka po intenzivnem detektivskem delu le uspel izvohati uplenjeni morski živelj - deset lepih skuš - in dobri dve kili mladega krompirja, ob vrnitvi na barko pa ga je pričakalo še uradno praznovanje rojstnega dne. Med plovbo smo vsi zaspani prinesli noter malce spanca , obrnili okrog južnega rta Lošinja in z vetrom v krmi razpeli špinaker , a ga - zoprna reč se je vztrajno podirala - kmalu tudi podrli in se odločili za metuljčka. Le odločili, kajti pri dviganju tanguna je na njem počil kavelj . Podroben pregled je pokazal, da je bila stvar že poprej nemarno zvarjena skupaj, tako da se temu dogodku niti ne gre čuditi. Pa smo vsi potrti kar zvili jadra in odmotorirali proti Uvali Jadriščica ki se vije in veji kar miljo v notranjost otoka. Tam smo sidrali - za piščev okus malce preblizu obale - pripravili ribe, ki so se že cel dan pacale v odlični marinadi iz svežega rožmarina, česna, soli in popra, graševine in olivnega olja, in krompirček - pečica na barki se izkaže za kaj majhno in težko upravljivo reč, nato pa je bil čas, da se komisija umakne in pretehta, če si naš kandidat zasluži naziv Pravega Skiperja(tm). Navkljub trem minusom na Svetovni dan Čehov so se štirje modreci odločili, da bomo kandidata dvignili na jambor ter ga posvetili v nadbitje, skiperja.

A si dobr zavezou? je bil zaskrbljen kmalu-ne-več-le-kandidat, nekaterim pa je bilo za to čisto vseeno . Mare je pripravil vrvi , ponovno smo preverili sedež in ob vsesplošnem navdušenju je Mare s težko roko dvigal Rebota tja na drugi križ. No, čisto malo nadenj: čemu vendar mu pustiti križ v oporo! Posadka je zadovoljno ugotovila , da je naš novopečeni skiper dobro nameščen in si oddahnila . Ni še minilo pol ure, pa smo kandidata že spustili, a tokrat le seženj ali dva nad palubo, tako da smo mu podali pločevinko beljgiskega piva z okusom po češnjah, ki pa ga je nehvaležnež nemudoma zlil Jaki na glavo pa je ta moral na predpranje v - ne prav toplo! - morje, Rebo pa je dobil drug pir in šel nazaj na drugi križ. Pa mu njegova gobčnost ni dala miru in je začel že prav hudo sikati nazaj dol k rajajoči posadki, ki se je nemudoma odločila za primeren vzgojni ukrep in ga ob vsaki besedi potegnila še za pol obrata vinča više. Da bi okusil še razmere v pravi nevihti, ki mu je bila tokrat prihranjena, smo Jona še pošteno zagugali - pri čemer je bilo treba paziti na kozarce , nato pa nesrečnika - ki pa se je razmeram na vrhu že prav dobro privadil - spustili nazaj, če že ne na trdna tla, pa vsaj na palubo. Deležen je bil še obrednega šeškanja in - a skiper was born!

Zadnjega dne smo zdrsnili proti Krku, se res le za trenutek - če odštejemo polurno čakanje na prosto mesto pri pumpi - ustavili v mestu Krk in napolnili dizel, okrog četrte ure pa že vrnili barko v Punat. Jonova brazgotina nas je stala dodatnih 600 kun, tangun pa je mojster Jaka uspel pripisati utrujenosti materiala in poprejšnjemu šušmarstvu pri popravilu. Zaključili smo z nadžrtjem v Konobi Sidro v Punatu, nakar smo se, vsi Milerji odpravili domov .

Je blo pa lepo!