Kako smo Heck Meck peljali domov in se pri tem še smejali

Bilo je v drugi polovici res vročega Velikega srpana v letu gospodovem dva taužent inu četrtem, ko je jadralska sekcija veselega kolektiva Active Tools, sestavljena iz admirala Mihe in kapitana Jake, z mnogo žalosti vzela na znanje, da bo treba volčji brod, Heck Meck, prepeljati iz Zadra v njegovo matično marino, v Rovinj. Žalibog nam ni uspelo, da bi se tej moteči nalogi, ki je grozila, da nam bo vzela kar dva delovnika, ognili...

Ker se res ne spodobi, da bi Heck Meck ne bil nabasan do zadnjega ležišča, predala, police in prekata, je bilo potrebno poiskati še dva člana posadke: Tomo, pogost balast na odpravah naše jadralske sekcije se je udeležbe sprva vztrajno branil, a ko mu je na ušesa prišel šepet, da utegne biti četrti član odprave Mihova sestra, Manca - ki jo tule lahko občudujemo med zasluženim spancem v admiralskem vozilu na poti proti Zadru - si je nemudoma premislil. Kaj moremo: erotična motivacija je gonilo sveta in popolnoma nobenega smisla nima, da bi človek počel karkoli razen spal ali igral Rise of Nations, ako ga pri tem ne opazuje kakšna samička. Pa četudi sodelavčeva sestra.

Admiral je za volanom lahkotno podil svoje kopensko vozilo po novozgrajenem autoputu u Europu, dokler ga ni začel premagovati spanec, kar se, mimogrede, našemu admiralu rado in pogosto zgodi. Takrat smo se ustavili, se naphali s sendviči , zmanjšali vsebnost vode v telesu in - nekateri - užili tudi običajno jutranjo dozo nikotina, nato pa je krmilo Citroena prevzel kapitan Jaka. Naj bo še povedano, da admiral tudi tedaj ni užil prav dosti spanca, saj je moral spričo kapitanove težke noge nemalokrat živčno pomežikniti ali kapitana celo opomniti, naj le malce skrajša jadra, naj pazi na rifule nervoznih Čehov in se ogne policijskim čerem, ki so od sprejetja nove zakonodaje prav na gosto posejane ob hrvaških cestah.

Zamenjava posadk v marini Tankercommerce v Zadru je potekala gladko, Heck Meck je bil, z izjemo razmajane desne ograje in popuščenih varov na platformi videti v odlični formi, od prejšnje posadke pa smo zapovrh podedovali še subsurf, varianto body-draga na steroidih, ki bo podrobneje, v sliki in besedi, opisan kasneje. Manca in kapitan Jaka sta uredila crew listo - z Jako kot skipperjem, saj je admiral neodgovorno pozabil svoje izpitovje za barko in VHF postajo doma - medtem ko sta admiral in brodski mali napolnila Heck Meck z našo prtljago ter pridno pretočila prve litre caberneta iz kanistra v flaške.

Manca se pripravlja na prevzem vloge krmarja, ki jo bo z andohtjo opravljala v prihodnjih dneh in tako admirala kot kapitana razbremenila tega odvečnega početja, ki zna neprijetno posegati v zasluženo srkanje bevandice med plovbo.

Ena od temeljnih prednosti barke pred kopenskimi prevoznimi sredstvi je ta, da se lahko posadka, skupaj z vincem, zbere na krovu , medtem, ko vozi naš zvesti Meho, po poklicu avtopilot. Opozorili bi še na veličastje kapitanovega programerskega trebuščka (desno), kakor tudi na dejstvo, da celo admiral, ekstremni športnik na kvadrat, ni čisto brez šlaufkov v trebušnem predelu (levo). Za izboljšanje estetike skrbi admiralova sestra (v ozadju).

Kapitan uči krmarko, kako pripraviti grško solato .

Zadovoljni admiralov nasmešek daje slutiti, da vse poteka po načrtu.

Meho med plovbo od Zadra proti Viru.

Zaslužena siestica po popoldanskem prigrizku na Viru: volkulja , volk in volčje krdelo v celoti . Nikotinizacija in zapeljivi pogled kapitana: še posebej si velja ogledati njegov čutno polodprti gobček. V ozadju, za kapitanom, se že pripravlja jeba, ki bo čez kakšen dan proglašena za najhujšo zbirko neurij v zadnjih petdeset letih, in bo vsebovala vse od tramontane, ki bo v Kopru metala barke okoli, do kakšnega pogrešanca, ki je padel z barke pri Visu. No, Heck Meck je - po pameti in ne po sreči! - to ujmo preživel izjemno mirno: prva jeba nas je obšla po južni strani, druga jeba pa po severni strani: edina posledica je bila instant popustitev sidra, ko so s severa zapihali vetrovi, ki so spremljali drugo nevihto, nakar se je Heck Meck nemudoma odpravil na večerno plovbo proti jasnini: smer Ist .

Na Istu nas je Manca v trdi temi zgledno privezala na bojo, kapitan pa se je lotil priprave svoje znamenite vinske rižote s trevisianom, mangom, bučkami in papriko: po obilni večerji si je bilo potrebno seveda umiti zobe , nato pa smo utonili v težko prisluženi spanec.

Jutro potem: na Istu je bila resna gužva , ki je ponoči niti opazili nismo. Ob našem desnem boku je bila zasidrana Wildgoose z duetom očarljivo joškatih Američank, s katerima pa je izmenjal besedo ali dve le kapitan, ki se je - kot se kapitanu priliči - prebudil dovolj zgodaj. Admiral in brodski mali sta bila prikrajšana za ta balzam za krmežljave jutranje očke. Žalibog joškatosti kapitan ni dokumentiral, saj mu je bila lokacija fotoaparata neznana.

Ist smo zapustili takoj po zajtrku, pluli mimo Galiole , admiral se je ves čas plovbe mastil , medtem ko je kapitan krmaril z vso resnostjo , ki temu početju pritiče. Mimo vseh treh Grebenov smo naglo prodirali proti Silbi in opazili, da je po vsej verjetnosti kapitanov čik, ki ga je le-ta nemarno odvrgel v morje, povzročil požar na Viru .

Kapitanovo mojstrsko sidranje na Silbi, bolje: njegova ponovitev, saj je prvič sidro nemarno zaoralo, je zahteval prvo žrtev: razcefrani štrik by-boata , ki ga je zmasakriral Heck Meckov vijak.

Manca je pokazal vso svojo ženskost pri pripravi prigrizka za tri prave dedce, ki so se ta čas igrali z mislijo na kosilo v podobi polnjenega goloba, eh, pardon, galeba , potem pa se je celotna posadka - saj je Tomo, pravi hribovec, že močno pogrešal resno hojo - odpravila proti mestu Silbi , , kjer si je privoščila kakšno kavico, pirček in pa obvezni kvartet pelinkovcev .

Z izjemo odličnih pirošk z višnjami in pelinkovca Silba ne ponuja prav dosti, tako da med raziskovanjem mesta ni bilo zanimivejših motivov od terceta pravih dedcev , meduz na kopnem in v vodi , še več inkarnacij moškega dela posadke , , pogleda iz osamljenega stolpiča sredi mesta, rožice pod veliko rožo in cveta agave : redkega pogleda, ki napoveduje bližnjo smrt matične rastline .

Na poti nazaj je kapitan (spričo neznosne vročine je ravnokar razgalil svoje junaške prsi), sledeč svojem stezosledskemu instinktu, celotno posadko zapeljal v skoraj neprehodno džunglo, polno mastnih, polkilskih pajkov , preko ostrih skal in bodeče makije nazaj do Heck Mecka : očitno je, da je kapitanovo mojstrsko vrženo sidro tokrat zdržalo.

Premec smo tokrat zavrteli proti Susku ter pognali naš zvesti dizel; tokrat se je Tomo, brodski mali, le pustil prepričati in sedel za krmilo ter ga dobro sukal in zmerno bičal Mehota, tako da smo, pardon, da je Manca v zgodnjih večernih urah privezala barčico ob pomol v/na Susku.

Obisk Suska je bil brez dvoma zabaven, saj smo kapitanovo pašto s tunino zalili s spodobno količino caberneta in se odpravili na znanstveni ogled turistk in pokušanje pelinkovca po lokalnih oštarijah. Žal sama znanstvena metodologija in uporabljeni postopki niso bili fotodokumentirani.

Naslednje jutro smo spričo prihoda rednega katamarana, ki se ni pustil prepričati, da naj se veže nekje drugje, ne pa na svojem običajnem mestu, odrinili nadvse zgodaj: ob šestih zjutraj. No, odrinil je admiral, nakar je vožnjo prevzel dobro uigrani tandem Tomo in Meho, ostali pa smo spali spanje pravičnega in ni ga bilo dizla, ki bi nas zbudil. Cilj: Unije , ki nimajo skoraj nič, še sveže ulovljenih morskih sadežev ne, imajo pa letališče . Popili smo torej jutranjo kavo v slastičarnici vlasnika Ljatifija Nedbedina, se premaknili za en zaliv bolj na sever ter si privoščili malce lagodnega tauhanja in poležavanja.

Omislili smo si malce S/M prakse in pogledali, kakšna bi bila videti Manca v srednjem veku, dana v klado ter ogrizli mrtvega pujsa, znanega tudi pod nazivom pršut .

Točno opoldne - a tokrat brez Garyja Cooperja - smo se, rahlo zamišljeni , odpravili proti Istri ter na poti preizkusili neverjetni subsurf ; na poti so se nekateri izobraževali , drugi pa smo pili .

Kaj kmalu smo bili blizu cilja , ko se je tudi Manca opravila za preizkus subsurfa , Tomotu se je - kot je razvidno iz razmazanosti fotke - zatresla roka ob pogledu na brhko mladenko , ovito le v krpico frotirja.

Kamor gremo: požar !

Zadovoljni admiral in navihani kapitan ; slednji je skrbel za jadra, medtem ko je Manca krmarila ob zglednem sidranju pod jadri.

Brodski mali je ožigosal kapitana s svojo kmečko šapo: z admiralom sva bila usmiljena in ga očitnemu dejanju upora navkljub nisva dala povleči pod gredljem, prebičati ali vreči delfinom za hrano.

Bratska ljubezen Mihe in Toma: v njunem pogledu se zrcalijo vsi antagonizmi odnosa tako na ladji - admiral vs. brodski mali -, kot v službi: tlačan vs. šef.

Utrujen pogled kapitana : zavdale so mu vročina in substance; no, omenjene reči niso zavdale le kapitanu .

Unseres Weg fährt nach Medulin: , , , kjer smo ilegalno vezani na pomol marine občudovali sončni zahod , , ter se po pomivanju posode - kar je, jasno, žensko opravilo - odpravili v znameniti Medulinski luna park . Po prihodu nazaj je kapitan še na hitro odvezal barko in jo zasidral sredi zaliva, da bi nam zjutraj kakšen marinec ne težil.

Bojevali smo se tudi z motorjem z notranjim izgorevanjem: tule je višek jadralske erotike - žena i motor , medtem ko je tale namenjena predstojniku admiralitete, atetu Vuku, ki naj bi nekje na tej sliki opazil napokano cev. Iskanje le te je left as an exercise to the reader.

You don't want to play with me , ...

Zapuščamo Medulin , , po kratkem postanku ob Kamenjaku, kjer smo zabeležili admirala v ponižni pozi in kapitana, ki zamišljeno zre v daljavo , smo si omislili še zadnji prigrizek ter opogumljeni od prav spodobnega Juga razpeli jadra v zgleden metuljček in se pognali na zadnji plov, do Rovinja.

Hudoben pogled kapitana iznad njegovih zvestih sončnih očal: hmmmm, mar so to podočnjaki?

Zadovoljna samička na krmi.

Admiral in kapitan v položaju , ki je tako odličen, da zanj v našem materinem jeziku še ne obstaja beseda; še več: ne obstaja niti pridevnik, ki bi ga pravično opisal, niti prislov, ki bi razložil ugodje tega početja.

Sušenje novcev in papirnatega denarja na barki - priprava na morebitno potrebo po oddaji maydaya po Alanu Fordu: u pomoč! bogat sam, a tonem!

In tako smo prerezali valove vse do Rovinja .

Tule je še ena za predstojnika admiralitete: razmajana ograja na desnem boku.

Za konec je Manca še demostrirala svoje vešče pristajanje v matični vez, ki je bilo tolikanj hvaljeno v ladijskem dnevniku prejšnje all-female odprave: . No, tokrat se je primerilo, da so nam nesramni nemški turisti zasedli prostor, a jih je uslužno osebje marine nemudoma odvezalo in odvleklo ven .

Heck Meck smo izpraznili , očedili in konzervirali , Manca pa je medtem smuknila pod tuš in se opravila v opremo za učenje plesa , , in s skokom na pomol brodskega malega se tale potopis skoraj zaključi: lahko bi, pa ne bomo, izpustili še manjši Familienstreit med Manco, ki se ji je mudilo k svojim plesnim učencem, in njenim pregovorno ležernim bratom admiralom, ki ga manjše zamujanje, ki nam je kot Damoklejev meč viselo nad glavami, pač ni posebej motilo.